Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 7:42:33)


Tista tema o varanju.. me je navdihnila za tole temo..

Torej???? :kuza:

*** SVET JE NAREJEN PREPROSTO! *** Tjazy



Magi* -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:05:06)

uf Tjazy, tako resna tema na tako turobno ponedeljkovo jutro;)

ko začneš planirati namesto njih:)-



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:18:06)

Tyazij, a ni poanta v tem da si olastniniš partnerja tist trenutek ko vržeš uč nanj in pomisliš: 'Kok je luštkan. Kok bi blo fajn, če bi bil moj...'?

Z otroci je pa tako...da nimam pojma.



Magi* -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:19:27)

ne vem no pikec0, jaz sem pomislila, da bi bilo fino, če bi bil z menoj in ne, da bi bil moj;)



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:23:07)


Ne pikec.. se zdalec ni tako...



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:27:33)

Tjazy, sam ugibam, pri meni ni bilo tako (sam jest nisem merodajna, ker mi je :kuza: ), sam k zdej poslušam mularijo okol ...:zmeden:. Ne vem no. Se mi zdi vse tko nekam kr neki...



Magi* -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:33:02)

no Tjazy, zanima nas tvoje stališče. na dež z njim!



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:38:09)

Ma kakšno lastninjenje?
Jaz si nikogar ne lastim. No, mogoče avto.

Biti poročen ne pomeni, da si nekoga prilastiš, ampak pomeni živeti skupaj z nekom in se vsak dan prilagajati.

Otroci pa so nam itak samo na posodo, to sem že večkrat rekla.



Pupica -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:39:04)

:zmeden:
pojma nimam. Tjazy od kod ti take ideje? A to ste se kje pogovarjali, in si zasledil, da si lastninimo otroke in partnerje.

Brez zamere, mal zaostajam, ni blo časa vse prebrat, pa raje kar tkole vprašam za direktno razlago.
:sloncek:



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:43:19)


Nee pupica.. jaz sem samo zasledil temo.. "Kje se zacne varanje?" Pa sem odprl se eno cist isto temo.. samo z druge strani..
Torej varanje se vedno zacne tam, kjer se zacne lastninjenje.. Eno brez drugega ne gre... oziroma samo v izjemnih primerih, ki pa so mozni samo teoreticno..



Magi* -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:55:32)

OK Tjazy, v odnosu med partnerjema je že možno reči, da sta lahko lastninjenje in varanje v povezavi (pa tudi ne vedno). kaj pa v odnosu starš - otrok?

jaz mislim, da je človek svoboden dokler se lahko svobodno odloča. seveda v partnerskem odnosu odločitve sprejemamo skupaj (s konsenzom, kompromisom...), v odnosu starš - otrok moramo starši sprejemati odločitve, ki bodo otroku dale možnost, da se bo kasneje lahko odločal sam. to ne pomeni, da si otroka lastninimo. ko je otrok dovolj star, da razume vzroke in posledice svojih odločitev, mu pa moramo pustiti, da se sam odloča.

živi in pusti živeti.



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 8:58:29)

Kaj pa je potem pripadnost?



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 9:02:08)

Pripadnost je pa tvoja osebna odločitev, da se daš nekomu olastniniti. Ja?



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 9:34:12)


Ja zivi in PUSTI ziveti..

Samo tale PUSTI nam vcasih dela preglavice.. ker zelimo da nekaj laufa po nasih halucinacijah.. pa to ne gre vedno..
Ze vreme bi nas lahko to naucilo.. ampak kot kaze smo prevec zabiti.. da bi se od tako preproste zadeve.. kot je vreme lahko kaj naucili.. in dobimo bolj konkretne lekcije.




Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 10:29:21)

Malo težko je potegniti mejo med lastninjenjem in vzgojo v odnosu starši - otrok.
Meni je mami vedno težila, da si ne smem pobarvat las, ker se mi ne bo pasalo, pa sem se vseeno prebarvala in je priznala, da je boljše pobarvano ter da se je motila. Poskus lastninjenja? Prej bi rekla poskus kontrole nad 17. letno hčero, ki potem stvar naredi po svoje.
Po drugi strani so mojemu kolegu starši vedno prepovedovali vse po vrsti, mu določali, kaj naj obleče, je, pije, kakšna glasba je ok,... Se je šel tudi on za maturantski ples prebarvat in je zgledal res supeeeer, pa so ga starši nagnali nazaj k frizerju, da ga je prebarval z isto barvo, kot je bila naravna barva njegovih las. Imel jih je takrat 19. To je zame lastninjenje. Lastninjenje - uveljavljanje lastne volje in želja na račun nekoga drugega, brez upoštevanja želja in teženj te osebe. Drugega ne smatrajo kot samostojno, edinstveno osebnost, temveč kot predmet, stvar, s katero lahko upravljajo in delajo kar želijo. Predvsem nekatere mame so take.



Seven* -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 12:22:39)

Moje mnenje je, da se lastninjenje zacne, ko partnerja nehas tretirati kot sebi enakovredno osebo. Pri tem ga zacnes omejevati in mu postavljati nerazumljive meje. Hkrati pa hoces biti v popolni kontroli nad njim. To se pogosto dogaja v partnerskih odnosih, kjer je posredi patoloska lubosumnost recimo. Ali pa v odnosih, kjer je moski mnenja (lahko podzavestno), da je boljsi od zenske. Pogosto to pocnejo tudi moski sovinisti, ki mislijo, da je zenska samo za v kuhinjo in za sesanje.

Kar se pa otrok tice.. Lastninjenje otrok se zacne ko nehamo poslusati. Otroku je potrebno prisluhniti, ga spostovati.. Cetudi je le otrok. Ne smemo se cutiti vzvisene, ker smo starejsi in zato modrejsi. Se vedno se lahko motimo. Otroke se pogosto lastnini in se jih obravnava kot kos oblacila, ki nam pripada in s katerim lahko delamo karkoli zelimo..

Bodimo si enkavredni ter si prisluhnimo..



m jana -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 13:19:36)

Torej ce pricakujem zvestobo pomeni da si partnerja lastninim???!!!



Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 13:49:11)

Lep pozdrav! :bravo::bravo::bravo:

Po mojem mnenju se lastninjenje partnerja začne takrat, ko od njega zahtevamo ali pričakujemo, da ne bo ničesar storil brez naše vednosti, privoljenja ali prisotnosti... ali, še hujše - ko ga psihično že tako uničimo, da to res počne.
Otroke pa si začnemo lastniniti takrat, kadar jih začnemo vzgajati tako, da to ovira njihov naravni razvoj ali kadar ovira njihovo normalno socializacijo, kar pomeni, da jim ničesar ne pustimo, da nas morajo vse vprašati itd.

Pa-pa!

:bravo::bravo::bravo:



mamsi -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 14:58:24)

Takrat in do mere, ko nam partner to dovoli. Če nam ne, potem se sami odločimo, ali bomo to sprejeli, ali pa pač sebi na mlin rečemo, da NI normalen:)-:)-:)- in ga pustimo.

Zato mislim, da ni neke univerzalne meje, ampak meja vsakega posameznika, ki jo upoštevaš, če ne, je pa ogenj v hiši;). In če imata partnerja enako mejo, do katere se pustita lastniniti, potem nekako lahko funkcionirata skupaj, čeprav ne popolno. Ampak vsaka ideja, da nismo in ne bomo do neke mere lastniški do drugega - je halucinacija. Ker človek je po naravi takšen, eni bolj eni manj. Tak je svet, tako smo vzgojeni, večinoma vsi, s tem smo si ustvarili varno zavetje, ki zvestoba - najboljš, če do groba. (So pa redke izjeme)

Do otroka lastniški - ne smemo mešati z besedo odgovorni! Do neke mere se mi zdi, da mu moramu jasno povedati - kaj sme in česa ne, to še ni lastninjenje. Bolj problem je v tem, ker se otrok ne more tako suvereno postaviti zase, ko gre za življenjske odločitve, kot se lahko odrasel. In če mu recimo pri izbiri poklica sugeriraš, ti boš pa to ali ono - tu jaz vidim lastninjenje, saj bi skozi njegovo življenja rad ustvaril svoje neuresničene želje. To da mora kasneje kot odrasel živeti po tvojih načrtih - to je zame lastninjenje in vrliko breme za otroka.;)




Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 15:13:44)


Seven.. kaj so to nerazumljive meje?

Drugace pa zanimivo.. Nekaj omenjate ce partner dovoli.. ali pa ne dovoli..

Ne spomnim, se da bi kdo kdaj prijatelja spraseval, ali mu dovili ali ne dovoli..
Torej je prijatelj vec kot partner?!? Torej ne velaj to, da je partner najboljsi prijatelj.. ker obicajno sploh ni prijatelj.. ce logicno sklepamo.



Jutra -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (11.7.2005 15:44:12)

Lastninjenje partnerja in naših otrok se začne v trenutku, ko nehamo nanje gledati kot na najlepši dar v našem življenju in jih želimo prilagoditi svojemu egoizmu - da morajo začeti izpolnjevati naša pričakovanja in želje.

Kdaj pa si ne lastninimo človeka? Ko ga sprejmemo in ljubimo takšnega kakršen je, z vsemi njegovimi vrlinami in hibami.:metulj:



mamsi -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (12.7.2005 8:23:02)

Ja, Tjazy, kolikor partner dovoli. Partner je več, kot samo prijatelj. Ne moreš tega primerjat. In dejansko se v prijateljevo življenje ne vpletaš več kot toliko. Samo malo preberi poste, "ali povedat svojemu najboljšemu prijatelju, da ima zanič žensko",... in odgovori so - "ne vpletaj se". Pri partnerju pa je ravno obratno - vse si povedat. Že tu je razlika - velika.

Če je partner več kot prijatelj, smo z njim močno prepleteni, ne samo kot s prijateljem ampak v vseh življenjskih pogledih. Dihaš z njim, ješ, spiš, peniš, se smejiš, kakaš - vse skupaj - pozna te do obisti, postaneta eno. Pozna tudi tvoje vrednote in meje - ki jih imaš tako kot vsak človek. Dokler to partner spoštuje, lahko funkionirata skupaj. Ko pa preseže to mejo, te recimo prevara, ko je marsikomu nenazadnje zaupanje ena večjih vrednot, poruši to, kar je tebi pomembno. Se pravi je on egoističen, ker tebe je poznal že prej, predenj je varal in je vedel, kje so tvoje meje in te je sprejel takšnega kot si - ali pač ne. Lahko vsi govorimo, da moramo biti nesebični - ampak to nikdar nihče ne bo, vsi najprej pomislimo nase, tudi tisti, ki delajo dobro, delajo to zato, ker so premalo samozavestni ali pa jih to osrečuje.
Svet stoji na načelih in prepričanjih vsakega posameznika, pa če je to zvestoba pa zvestoba. To je treba spoštovat. A sploh še kdaj kje govorimo o vrednotah, (spoštovanje drugega npr.) ali samo o tem, kako neumno je, da se dva posvečata drug drugemu in skupaj rasteta, namesto da bi bili svobodni in sejali seme vsepovprek. Saj navsezadnje je to tudi egoizem, vsak zase hoče biti kar se da neomejen, svoboden, pri tem misli le na to, kako bo izživel svoje fantazije. Zakaj pa ti ljudje, ki posledično tudi varajo, raje ne razmišljajo ne-egoistično, kako bi svojim bljižnjim olepšali dan ali se mu bolj posvetili.:zmeden:. Ker so takšni kot so, iščejo lepše življenje zase, tako kot tisti, ki prisegajo na zvestobo in si ustvarjajo lepše življenje zase. Tako pridemo do meja vsakega posameznika in če sta dva skupaj - naj jih vzajemno spoštujeta.;)




Anonimen -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (12.7.2005 9:32:39)


Mamsi.. a ves, da vedno tisti ljudje, ki imajo tezavo z zvestobo.. oziroma varanjem.. To je itak eno in isto.. v resnici pa ne obstaja.. vedno ti ljudje napisejo stavek.. v smislu.. svobodno seme sejat ali pa kaj podobnega.. in to zgolj zato ,ker vejo, da je to moralno sporno za druzbo.. in jasno jim nihce ne more oporeket..
Zakaj ne bi sli raje mimo tega.. ker o tem sploh nisem govoril.. To je najmanjsi problem.,. kje kdo seme seje.. prevec malenkosten.. ampak dovolj dober za izgovor, ce se zelis znebit partnerja.. Pa ne ker je to res nek tezak problem.. ampak ker je za druzbo dost veliko opravicilo..
Prevec omejen pogled na partnerstvo se je na svetu ustvaril.. in to je posledica omejenosti na podrocju spolnosti.. ker jasno tudi golota je posledicno problem.. Vsak otrok se je do zdaj rodil gol.. potem pa to kar postane problem.. kar tako iz lufta :zmeden::zmeden2:

Ker ce sta dva v partnerstvu in imata oba 2 ljubimca.. je to se vedno zvestoba.. samo da je zvestoba med vecimi ljudmi..

In ko smo ze ravno pri zvestobi.. mi razlozi, kako je mozno, da si ljudje na poroki obljubijo zvestobo? A bi ti lahko pred vsemi tako ponizala svojega partnerja, da bi ti moral obljubiti zvestobo?

Sej meni je cist cool.. in fajn in lepo in res krasno, ce sta dva ali pa trije, stirje... zliti en v drugem in uzivajo skupaj, ne da bi kdaj pomislili na koga drugega.. samo hocem vedno dajati proti utez tej neresnicni zvestobi, ker kot kaze je cist zakompleksala ljudi.. in se ljudje zaradi nje celo locujejo.. Trapasto do konca.

Zvestoba je samo ena.. do SEBE! Vse drugo je veliko sranje in opravicila in nepotrebna navlaka.. ker ce ti je pomembno to, da ti je partner zvest.. potem ga niti pod razno ne mores imeti rad.. ker nimas rad niti sebe.. ker ce ti je pomembno, da ti je drug zvest.. potem preprosto ne zaupas niti sebi.. kaj sele drugim.. ker ce resnicno zaupas.. potem ne poznas nezaupanja.. in kako bos potem pomislil na zvestobo.. in kje bos dobil idejo, da te bo strah nezvestobe.. in od kje bi tako mocno sovrazil partnerja, da bi ti moral nekaj obljubiti?
To je potem podobno ekonomski pogodbi.. ne pa ljubezni..
Kao .. poglej poba.. ce bos priden.. bos imel mojo ljubezen.. ce ne bos.. pa nasvidenje. Mislim.. kaj je to z'ena svinjarija? :zmeden:
Torej partnerju poves, da si znotraj totalka zapacan in poln cudnih prepricanj in niti slucajno se ne mislis pozdraviti.. ampak ima on nalogo, da pazi na tvoje rane.. Potem pa se pripomnis, da ga ljubis...!??! Torej, kje je tuki kaksna zvestoba, ce pa se vsi povprek tako lazejo,m da kar smrdi.. pa tega niti ne opazijo.. Tako povrsinsko so izgovorjene te prazne besede o ljubezni, da nihce niti ne ve kaj sploh govori.. Sej tisti trenutek, ko jih govorimo izgledajo resnicne.. samo potem ,ko pa nekaj ne gre tocno po nasih halucinacijah.. pa vec ne mores skrivati kaj je resnicno in kaj je bila pogodba zaradi koristoljubja.. in pohlepa..

Jaz sem sicer porocen.. in tudi sem takrat kot papiga ponovil tiste idiotske prazne ponizujoce besede.. in ze sva se skoraj locila, da bi potem naredila poroko po svoje.. s svojimi edinstvenimi besedami.. ampak kdo bi si mislil, da moras placati in da imas toliko kolobocij, ce se hoces lociti.. :zmeden2::zmeden:

Eni se locijo, ker ne morejo biti vec skupaj.. midva se hoceva lociti, da bova lazje, lepse, spontanejse skupaj..

:rozica:



Pia73 -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (12.7.2005 10:24:21)

Tjazy vse lepo in prav. Tvoje razmišljanje mi sicer ni blizu a mi izgleda, da vidva z ženo s takim načinom dobro funkcionirata in le to je pomembno. Samo nekaj pa mi ne gre v račun; kako lahko tebi, ki ti je vse tako preprosto neke floskule, po tvoje idiotske prazne besede toliko pomenijo, da si se hotel zaradi njih ločiti??? To pomeni, da tudi pri tebi/vama ni vse tako preprosto kot opisuješ in pa še nekaj se da iz tega razbrati; da nisi od vedno takega mišljenja kot sedaj,....

Pa še nekaj; a je tvoja žena tudi za življenje v skupnosti, ki si ga ti tako želiš? Ali pa nemara celo živite v skupnosti?

Pa lep dan ti želim!



Flip -> Kje se zacne lastninjenje partnerja... otrok?? (12.7.2005 15:02:10)

Tukaj Tjazyjeva t.i. žena!Kaksna skupnost?Kaksno klobasanje pa se greste...Tjazy, a ti je spet dolgcajt u sluzbi? Pa si res vzel tiste tablete k jih morš? Men se zdi da si spet enga pozabu pol pa je hudič!
Se opravicujem.....ampak jaz nimam pojma o kakih skupnostih se gre...Zame je vse precej bolj preprosto...Ja! Živi in pusti živeti...Ljubezen je kakrsna pac je...zaman je vsiljevati nekomu nekogaršnja mnenja..Pa kaj ce nekdo pač trpi...Indijanci pravijo da za dežjem vedno posije sonce...Zakaj bi mi posredovali v takih rečeh, ko pa je v naravi poskrbljeno za vse nas...Ti Tjazy pač razmisljas po svoje...prav..In vsi ostali-neandertalci-kot jim rad praviš doma pač po svoje...odveč so sanje o nekih skupnostih treh in štirih...bognedaj petih itd.....Odveč je vsiljevanje...Pusti...Pusti ljudem naj živijo po svoje...Kdo si, da jim boš pravil kaj naj pocnejo...Od koga si dobil ti to pravico....
Kar se mene tiče..premorem veliko potrpljenja...se mi ne mudi...gram počasi po svoji poti...Nikogar ne želim žaliti...nikogar učiti...Življenje samo nas uči...in napake ki jih delamo...vsi.
Kar se mene tiče...bi mi bilo tudi morda lažje če ne bi takrat na poroki oddrdrala tiste prazne besede...morda bi bilo danes moje življenje bolj lepo bolj bogato...ali pač?
Vendar sem storila tako kot mi je tedaj velelo srce in razum.
Sem se naučila...Ja...dolgo je trajalo...Vendar mi pri tem ni nihče pomagal...
Tjaz...Kaj skrivaš za vsem tem besednim cirkusom?
Kaj bi rad povedal pa preveč boli....Povej si....sebi...Ni treba nam...meni....
In daj enkrat že mir s temi temami ki žuljajo tebe bolj kot kogarkoli.Uči se in pojdi po tej svoji poti...Zakaj hočes za vsako ceno potegniti vse za seboj? Ker te je strah? Rabiš potrditev...NIč novega...Vsi jo....Preveč govoriš...živimo pa ne tako....
Brez zamere...pač se me je dotaknilo..
Vsem< en lep pozdrav iz deževne dolenjske..od mene in Flipa:duda::duda::metulj::muca::miska:(4 mesece)



Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>