|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Potrplenje, kako?
26.3.2010 23:05:10   
Pikica5
Jaz bi pa bila zelo vesela kakšnega nasveta, kako naj si pridobim več potrplenja in kako naj se v hitri jezi pomir? Dva nagajivčka sicer še kar obvladam, ampak ko pa je drenje, ko  recimo kaj ne dobita, ko se nočeta previt, ... se znata tako dret, da občasno se jima slina tako zaleti, da povzroči bruhanje, ne pomaga nobena igrača, nobena pesmica, samo tisto kar se ne sme, takrat me to vrže hudo iz tira, postanem živčna in še sama vdrena, to zelo znervira in ne znam se umirit, kakšen način bi se lahko  pomirla, sama si ne znam pomagat oz. ne vem kako, to me full moti, da nimam potrplenje in da odreagiram tako jezno, prehitro.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Potrplenje, kako?
26.3.2010 23:39:15   
MTFP
ne vem sicer, če ti bo pomagalo, ampak ko mene moj s histerijo spravi ob živce in ko se res komaj še obvladam, da sem mirna, si sama pri sebi rečem tisti stavek OTROKA MORAŠ LJUBITI NAJBOLJ TAKRAT, KO SI TO NAJMANJ ZASLUŽI, SAJ TO TAKRAT NAJBOLJ POTREBUJE....

Ne vem sicer, če bo pri tebi delovalo, ampak name deluje prav čudežno... se prav pomirim, ko si ga v mislih izgovorim - sploh tisti del, da me takrat najbolj potrebuje, in posledično tudi pri malem opažam da so njegovi napadi histerije milejši, saj drugače verjetno čuti mojo napetost in dretje samo stopnuje....

(odgovor članu Pikica5)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Potrplenje, kako?
28.3.2010 9:26:33   
zinkazi
MTFP -jin predlog je dober.

Vesela sem njenega predloga, kajti v moji knjigi poskušam staršem predstaviti kako misli: Ljubi me najbolj takrat, ko to najmanj zaslužim, ker to takrat najbolj potrebujem,  vpeljati v vsakdanje življenje in kako otroke razumeti. Verjetno pa na ta način sebe zelo dobro umirimo, saj se zavedamo, kaj se z nami dogaja in kaj na ta način delamo otrokom. Prav je da se zavedamo, da vzbujanje pozornosti na način, kot ga opisujete vi Pikica5, kaže na to, da otroci potrebujejo spremembo. Ampak to kar nas lahko pri otrocih pripelje tako daleč, da se pogosto več ne obvladamo, je zaradi tega, ker otroke vzgajamo s svobodno ali kot jo imenujejo strokovnjaki permisivno vzgojo. Kadar smo bili mi vzgajani na takšen način, to lahko prenesemo tudi v vzgojo  svojih otrok. Včasih pa smo bili sami zelo strogo vzgajani in takrat se odločimo, mi bomo svoje otroke vzgajali popolnoma drugače. Vzgoja ki jo vpeljemo našim otrokom prepušča popolno svobodo, to pomeni, da so otroci tisti, ki se odločajo o svojem ravnanju, so brez vodenja in usmeritev. Predvsem je potrebno pričeti vpeljevati postopno postavljanje meja. Postavljanje meja ni le eden od vzgojnih ukrepov, ampak na ta način otroku damo občutek varnosti, sigurnosti. Otroci potrebujejo vodenje, kajti oni niso sposobni sami presoditi kaj je prav in kaj ne. Zato je prav, da starši otrokom povemo, to ti dovolim, to pa ti ne dovolim, ker…. Otrok naj bo seznanjen zakaj tega ne dobi. Če tega ne dobi naj ne bo zaradi tega, ker smo se mi trenutno tako odločili. Če imamo razlog, da nečesa ne dovolimo, potem tudi vztrajamo pri tem. O tem razmišljajte tudi takrat, ko vas poskuša izsiliti, da boste lažje umirila sebe. S postavljanjem meja pa vas bo otrok manjkrat pripeljal v stanje, ko vam poide potrpljenje, takrat pa si boste pomagala s štetjem do 10 ali z zgoraj napisanimi mislimi.  



< Sporočilo je popravil zinkazi -- 28.3.2010 9:41:05 >


_____________________________


Otroško srce je zaklad


(odgovor članu MTFP)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Potrplenje, kako?
31.3.2010 10:35:48   
polma
IZVIRNO SPOROČILO: Pikica5

Jaz bi pa bila zelo vesela kakšnega nasveta, kako naj si pridobim več potrplenja in kako naj se v hitri jezi pomir? Dva nagajivčka sicer še kar obvladam, ampak ko pa je drenje, ko  recimo kaj ne dobita, ko se nočeta previt, ... se znata tako dret, da občasno se jima slina tako zaleti, da povzroči bruhanje, ne pomaga nobena igrača, nobena pesmica, samo tisto kar se ne sme, takrat me to vrže hudo iz tira, postanem živčna in še sama vdrena, to zelo znervira in ne znam se umirit, kakšen način bi se lahko  pomirla, sama si ne znam pomagat oz. ne vem kako, to me full moti, da nimam potrplenje in da odreagiram tako jezno, prehitro.

Utrujena si. Zato reagiraš na (oprosti, ampak govorim tudi o sebi-sva si podobni user posted image ) najbolj bedast način. Dretje sploh ne pomaga, sploh ne v takih situacijah.
Moj sine se je rodil totalno histeričen, drl se je zaradi zdravstenih težav, pa zaradi karakterja, skratka-dretje non-stop. Hči me je pa potrebovala in jaz sem to vedla, grozno je bilo, še pogovarjat se nisva mogli. Zato sem ga zelo hitro morala začet ignorirat. Sicer bi se nam vsem spipalo.
Nočeš v avto???-prav, pa sem ga polegla na tla, dobesedno zraven avta.
nočeš se oblečt???-Spet na tla. Počasi na tla na hrbet ležat.
Sliši se poniževalno, ampak v teh situacijan enostavno ni šlo drugače. Meni  se  je zdelo prav, da se že-tako majhen-zaveda, da se ene stvari pač mora opravit. Da tako pač je. Še vedno kriči in tuli-pri umivanju zob, noska, zapenjanju avtosedeža, ko gremo z igral...Še vedno!!!! Kdaj bo tega konec? Men se ušesa parajo, roke imam pa čisto razbolene...
Kaj naredim?-Počakam, da se skadi moja jeza. Potem ga ujamem, počepnem, ga primem za ramici (tako da sem v njegovi višini) in mu počasi mirno (noter pa vulkan user posted image ) povem, kaj bova naredila. Če še to ne gre, ga poležem na tla. Če še to ne gre, kapituliram-zgrabim ga, on opleta, kriči, in ga odnesem. (vse me boli od tega).
Pregovarjanja in vpitja ne razume. Ne v tistem trenutku, ko si želi čisto nekaj drugega, kot od njega zahtevam jaz.
Ko postane poreden, se jaz kar izklopim-komu bo pa potem nagajal, če ga noben ne "šljivi" user posted image ?

Sploh si pa ne predstavljam, kako zrihtaš dva malčka user posted image ??? Jaz enega še sfolgam pustit, da se neha sam s sabo lovit po stanovanju, ker se noče oblečt (ker, če bi ga lovila, bi se zezal z mano, zato čakam na kavču, da dobesedno "zvisi", revež mali). Ne vem, če se da tako z dvema. Poskusi.

Aja-še nekaj- podkupovanje z igračami, pesmicami, pa tako-po mojem ne pomaga. Ko gledam folk, ki skuša na ta način ukrotit otroke, se mi zdi, da to ni način-kako otroku razložit česa se ne sme, oziroma, kaj mora takrat narediti.

Tako da-najprej se nehaj sekirat, ker nisi edina, ki tako reagira. Upam, da ti še kdo napiše svoje izkušnje-čudno, bi si mislila da ima še kdo tako slabo potrpljenje? Al pa smo redke tiste s slabimi živci user posted image .


Ne vem, če sem ti sploh natančno odgovorila-mimo svoje narave ne moreš, tako da boš vedno malo znervirana. Lahko pa vseeno probaš tako, da ignoriraš njune fore-vsaj tako, da bosta onadva to začutila, tut če v začetku še sama sebi ne verjameš. Potem bosta počasi tudi imela manj moči, ker boš zaprta za  njnune izpade. Se daš parkrat na ignore, imela bosta manj maneverskega prostira za nagajanje. Sčasoma bo njun način oslabel, ti boš pa močnejša. Največji užitek je takrat, ko dejansko tudi sama sebi verjamem, da sem pa tokrat bila pa res popolnoma mirna user posted image .
Tako se tudi hitro vidi, če so otroci dejansko nagajivci, al pa smo jim tudi samo mi dali možnost za tako obnašanje.
No, naš je nagajivec user posted image . Se sploh ne da. In, prav je tako, je pač tak tip. AMPAK JAZ SE PA TUT NE DAAAAAAM!!!!!! user posted image user posted image

Srečno!!!!!!


< Sporočilo je popravil polma -- 31.3.2010 10:51:16 >


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

(odgovor članu Pikica5)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Potrplenje, kako?
31.3.2010 10:56:28   
Alči
Hej. Ja tut moji žvci pešajo, oz. ko se ob 21.30 tavelik še vedno dere v postelji , ker smo pogledali 2 knjigici in ne vseh 200, in ker mora pač zdaj pa RES spat, jih nimam več. zraven njega pa v svoji posteljici 7 t star bratec. Takrat se izklopim, kot je napisala polma. Izklopim se tudi, ko kaj ni po njegovo in zganja histerijo. Včasih se tudi on izklopi tako da se uleže sam na tla. JAz si to razlagam pri sebi tako, ja ok, se bo vsaj ohladil, saj so tla hladna.Midva tudi preusmeriva pozornost, amapk ne v vsaki situaciji-ko je histerija sigurno ne, ampak ga pustiva. Z možem se drživa načel, in ko rečeva NE je ne in ne ostane in potem so taki izpadi nekaj običajnega. Jaz dlje prenašam to in se kasneje zaderem kot mož, ker sem doma on pa hodi v službo in že domov pride znerviran, tako da občajno mu rečem naj gre on v kuhinjo, da bom jaz zraven fantov počakala. In enostavno uspavam dojenčka, če ga je treba, kričanje pa preslišim. tavelik je star 22m, in že ene 3 m sprobava najine živce in mejo do kam gre lahko. Mislim da je to pri vseh isto, ker če hočeš otroka nekja naučit, mu dopovedat, prepovedat, pač ne gre drugače kot vztrajat. saj noben otrok ne bo vse delal tako kot mu rečeš iz prve. Zato smo mi, da jih učimo, naši živci pa gredo zarad tega včasih žvižgat rakom. Pa nič zato, zato nismo slabi starši, ko bodo otroci starejši se nam bo obrestovalo.

_____________________________

Freedom is just another word for nothing left to lose!!!

(odgovor članu polma)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Potrplenje, kako?
31.3.2010 11:48:10   
koala
Pri nas je tako, ko je v vprašanju stvar o kateri se lahko pogajamo (npr kolikokrat se bo še peljal po toboganu) se pogajamo in velikokrat "zmaga" sin. Jaz rečem še dva krat (čeprav sem pripravljena na kak spust več) on reče tli klat in je po njegovo, smo vsi zadovoljni in ponavadi po tem ne prostestira /star je dve leti). Če pa govorimo o stvari o kateri se ne pogajam pa je po moje (recimo čiščenje zobkov, pripenjanje v sedež,..) pa tuljenje gor ali dol.
Ko trmari ker česa ne more dobiti mu povem da ima pravico biti jezen ampak da  pa jaz tulijenja ne bom poslušala in se umaknem iz prostora, če pride za mano pa ga dam enostavno na ignor in kmalu neha. Ko pa resno načenja moje živce stopim iz stanovanja in nekajkrat globoko vdihnem da malo ohladim svojo jezo potem pa odvisno od situacije, ali preusmerim pozornost ali pa ga pustiim da se zdere.

Smam boš morala najt način da boš ostala mirna, kot sem rekla meni najbolj pomaga da za minutko dve stopim iz stanovanja in nekajkrat globoo vdihnem.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

(odgovor članu Alči)
Neposredna povezava do sporočila: 6
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Teden otroka®: Otrok – nepopisan list
Ob letošnjem Tednu otroka, ki ga praznujemo že 70. leto zapored, in bo potekal od 7. do 13. oktobra, se osredotočamo na ...
Nadomestna in dopolnilna komunikacija
Oktober je mesec ozaveščanja o NDK, ki omogoča komunikacijo osebam s težavami govora. V Sloveniji pa se soočamo z izzivi...




So vaše menstruacije boleče?
пеперутка16

Zadnje čase imam tako boleče menstruacije, da se celo onesvestim..nujno je, da mi da injekcijo in to je to..In zdaj, ko se staram, ko se staram. Stara sem 29 let, še nisem rodila itd.