|
milena2222 -> RE: korošice (8.5.2010 16:05:40)
|
Evo mene,bom probala,če me ta mali ne preseneti,nekaj ga zvija in se skos oglaša...
V bolnico sem šla v nedeljo zjutraj,pol je imel pa zdravnik ful neke nujne zadeve in sem prišla na vrsto šele ob pol dveh,tako da sem vmes ležala v porodni sobi,ker je bila fora,da mi je pač rekel,da naj rečem,da imam popadke in ko so mi naredili CTG so ti res kazali popadke,tako da sem morala tam ležati in sem tako prisostvovala dvema porodoma ( tako da vem kako to zgleda hihi ) in eni malo grdi zadevi ( rojstvo otroka v 24 tednu)...No in pol se jaz sprehodim do operacijske ( sem šla kar sama ).Aja,prej je prišla do mene anastezijstka in sem rekla,da hočem lokalno uspavanje,pa mi je rekla,da ni mogoče,ker imajo preveliko gužvo,premalo ljudi in podobno,skratka ni hotela kaj slišat o tem.Nekaj časa sem se še prepirala pol pa popustila in vam povem,da mi ni žal.Do trenutka,ko so se odprla vrata operacijske sem bila skulirana,tam so me pa živci totalno zagrabili in je bila panika nepopisna.Grozno je...Na hodnik pripeljejo posteljo,ti se moraš slečt in vlečt,pa te tam začnejo nameščat in pripeljejo v operacijsko,tam cel kup ljudi ( pri meni jih je bilo cca 10 ) ti pa ležiš tam in ti tisoč stvari roji po glavi.Skratka,so me popolnoma uspavali,nato sem se zbudila na istem hodniku v groznih bolečinah ( bruhala ) in samo od daleč sem slišala da mi je nekdo rekel, "čestitam mamica vse je v redu",ampak ko sem bila v intenzivni sobi nisem bila ziher a sem te besede sanjala ali je res in me je bilo nepopisno strah.Nato pa sem s hodnika slišala dragega,da kliče Neocelico in sem bila potolažena,ker sem vedela,da je vse o.k..V bistvu sem prišla v cca 1 uri k sebi,nato so pripeljali ta malega ( prej ga je imel on v porodni sobi ) in smo bili potem skupaj...Kasneje je zdravnik prišel do mene in rekel,da je bil CR pravilna odločitev, ker je imel ta mali popkovino stisnjeno okoli vratu in je to videl šele tam!Rana me je potem par dni bolela ( ampak ni bilo ful hudo, mogoče prvo in drugi dan malo bolj ),zdej me še malo, je pa fora,da se je sploh ne vidi več.Moj zdravnik dela na nek poseben način ( lepljenje rane,edini tu v bolnici ) in ko je prišel se včeraj poslovit od mene,mi je rekel,da se sploh nič ne bo videlo tako da sem zelo zadovoljna!Je pač tako,vse ki so rodile,so bile potem čisto v redu in so se lahko ukvarjale s svojimi otročički,mene pa je bolelo in sem imela kar precej težav z tem,da sem skrbela za Ožbeja.V primeru CR ti otroka prvo noč odpeljejo ( ob enajstih zvečer ter ob petih pripeljejo ) in to je edini privilegij,če imaš CR.Moram priznati,da mi je bilo na trenutke kar hudo ga dvigovati, previjati,nositi,...Ampak nekako zdržiš, pač moraš,ker pač ni koga,ki bi poskrbel za otroka in moraš ti,bolečinam navkljub....
Kar se pa bolnice in sester tiče...Jaz sem imela ful težave z dojenjem,ni in ni mi šlo pa sem zato imela kar nekaj konfliktov s sestrami. Ful forsirajo dojenje,umetno hrano dobiš ko res otrok že tako cmeri,da se vsi naveličajo in ni več druge možnosti...Meni so ga dali enkrat,pol sem pa naslednji dan dobila malo mleka,pa sem šla po malo dodatka,ni bilo šans,kao potrudi se in doji še dalje bo že...Fora je samo ta,da se ne pustiš sprovocirat kot sem se jaz,ker me je pol psiha čist povozila in sem se celo 2x cmerila zaradi tega,ker mi ni in ni šlo.Zdej doma,ko imam pa mir in si vse naštimam kot sama želim, mi gre pa ful bolje...Evo mali joče...se javim še kasneje....
|
|
|
|