|
Felicita -> RE: Prvi kontakt po... 50ih letih (21.3.2010 17:12:22)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Odkar je umrla moja mama, se ukvarjem z rodoslovjem (sestavljanjem družinskega drevesa, na kratko rečeno) in pred kratkim sem prišla do podatkov, da imam še živeče sorodnike, za katere nisem vedela. To so pravzaprav potomci bratov mojega dedka (ki ga nisem nikoli poznala - umrl je pred mojim rojstvom).
Zdaj sem pa malce v dilemi... oz. kar fajn. Tem potomcem so njihovi starši (bratje mojega dedka) skoraj zagotovo kdaj povedali (sploh pa, če so se poznali), da je bil njihov stric (moj dedek) poročen in da je imel štiri otroke. In ti potomci (ali pa vsaj kakšen od njih) so se skoraj zagotovo kdaj vprašali, kje so ti otroci (moja mama, moj stric in moji teti) in ali so imeli/imajo kaj otrok (ki smo jim sorodniki). Takšna vprašanja se ponavadi porajajo sama od sebe (npr. "Imam še kje koga?").
Potrebujem še nekaj raziskovanja, da dobim kontaktne podatke od njih (ampak to me ne skrbi), potem pa bi jih rada spoznala. Sem dovolj realna, da se zavedam, da obstaja tudi možnost zavrnitve (ki me ne bo bolela - vsaj nič bolj, kot kaj drugega, kar sem v svojem raziskovanju odkrila), ampak prvi korak bo še vedno moj.
Kako stopiti v kontakt z njimi? Telefonirati se mi ne zdi pametno (zgodba je predolga za impulze), e-mail je tako neoseben, da pri takšnih globokih stvareh ne pride v poštev, na vrata se pa tudi ne bi rada naslikala (bo še koga kap). Še nekako se najbolj nagibam k dolgemu pismu z razlago in željo.
Kako bi to storile ve (če bi sploh)?
jest sm dobila mail... s kratko razlago (kdo mi piše, da je delal družinsko drevo, kako sva si v sorodu,...) in vabilom na piknik junija, kjer se bo cela naša ''rodbina'' zbrala. jest sem v trenutku potrdila, ful vesela, pa se mi ni nič neosebno zdelo.
|
|
|
|