|
Tanja55 -> RE: Od 1.1.2011 ne bo (21.3.2010 13:18:56)
|
4. Kapo dol vsem študentom, ki redno opravijo vse svoje študenske obveznosti in zraven tega še delajo, da preživijo oz. porabijo ta denar ali za študij ali za kakšno razvajanje. Vsa graja pa tistim, ki tako lagano živijo po deset__ in več let pa še nič ni iz njih, nekdo dela potreben pa komaj preživi čez mesec in ne more svoji družini in sebi privoščiti nič, kaj šele enega piva.
A me lahko nekdo razsvetli kako je mogoce deset_ let studirat, ce ne delas dejansko faksa? nekaj od sebe moras spravit a ne? ker drugace nimas vec statusa in potem tud ne mores vec delat. Je pa res, da lahko pavziras ampak spet ne v nedogled. Enkrat v stirih letih, isto je s prijavami na faks - lahko ga zamenjas enkrat, pol pa ne vec. Vsaj vcasih je tko blo no.
Sem pa sama tud kriticna do studentskega dela, ker se na studentih opravlja ogromno dela, placuje se jim pa nobene socialne varnosti. sama sem tako delala 8 let, zraven ves cas studirala, naredila dva faksa...delovne dobe pa nisem mela nobene. Kar je pa se vecji kriminal je pa da ti delovnih izkusenj nihce ne steje...prav zaradi splosnega dojemanja studentskega dela, ki se nikomur ne zdi nic vredno. Ce mas sreco pac delas nekje v pisarni, kjer te posledicno lahko zaposlijo. Ce studiras medicino je nemogoce dobit delovne izkusnje s podrocja studija PREDNO si studij koncal. In takih je kar nekaj faksov kjer ni mreze dela in NOBENE povezave med faksom in trgom dela. v UK od prvega letnika studija usmerjajo studente na trg dela, obstaja ogromno pripravnistev in prostovoljnega dela, VSE se ti steje v delovne izskusnje in t.i. transfarable skills.
Poleg vsega nastetega je v Sloveniji problem studijska shema sama: studij je predolg in prevec obsezen, premalo je specializacij ker enostavno ali ni kadra, ki bi taksno izobrazevanje pokrival ali pa ni denarja, ki bi tak kader zagotavljal. Zal pa enciklopedicno znanje na danasnjem trgu dela ni vec konkurencno -- posledicno ima slovenski student lahko ogromno znanja ampak ga zelo tezko trzi. Hkrati je to trzenje tudi na njem samem, ker ni nobene organizirane sheme, ki bi ga na to pripravljala. Npr. povprecen slovenski student niti ne ve dobro kako CV napisat in kako se na trgu dela obnasat. Vse te izkusnje bi si moral pridobit ze med studijem.
Resevanje problema pri repu ne bo doprineslo nicesar, ce se hkrati ne bodo resevale stvari tudi drugje. Ko se pa tako zelo radi primerjamo z Vzhodom:
-Skandinavija (konkretno vem za Dansko) da vsakemu studentu nepovratna stredstva (stipendijo) za ves cas studija
-UK omogoca najem kreditov vsem studentom za ves cas studija, sredstva se pricno vracati ko student dobi zaposlitev VENDAR ko mu le-ta prinese letno (nisem zihr ampak tle nekje je) 16.000 funtov. Podoben sistem imajo v US.
Zavedati se je tudi treba, da vsak ni za na faks - rabimo tudi kvalitetne delavce v proizvodnji, gradbenistvu itd. Razvrednotenje fizicnega dela postopoma razvrednotuje tudi intelektualno delo, ker se pojavlja toliko enih faksov in smeri, ki to nikakor niso. Zal, ker s taksnimi znanji potem siromasimo, ne pa bogatimo lastno gospodarstvo in ostale panoge, namesto da bi zahteve na faksih povecali in omogocili studij res tistim, ki si ga dejansko zelijo in so ga tudi sposobni (ne pa ker se pac tko dela oz. nisi nic, ce ga nimas -- zal dans tudi nisi ne vem kaj, ce faks imas). Tko bomo pa cez 10 let imeli celotno generacijo viskosolanih ljudi, ki nikakor ne bodo nasli dela v SLO in tisti, ki so najboljsi bodo odhajali drugam, ker bodo delo seveda dobili. In siromasenje se bo nadaljevalo, ker postopoma bo tudi uciteljski kader postajal vedno slabsi.
|
|
|
|