|
Anonimen -> Družinska kosila (9.7.2005 11:10:50)
|
Mislim, da ni tak problem, če nekdo nečesa ne mara, temveč v tem, kako se do take hrane obnaša in kakšne pripombe daje. Če nekdo pri mizi stalno razlaga, da graha pa ne bo jedel, ker je grde barve, smrdi, je slabega okusa,... potem se to mišljenje prenaša tudi na otroke. Vzdržati se je potrebno nepotrebnih pripomb.
Moj je tudi zelo izbirčen, čeprav sedaj je več zelenjave kot včasih, in sva se že sedaj dogovorila, da ko bova imela otroke, se bova ogibala vseh pripomb o hrani. Vsak od naju bo jedel tisto, kar mu paše, otroku bova pa poskušala dati za jesti vse po vrsti, potem bodo pa že sami videli, kaj jim paše in kaj ne. Pa ne siliti otroka s hrano, ki mu ne ustreza. Meni so moji starši vedno težili, da sem izbirčna in to na tak bolj poniževalni način, češ kakšna da sem, da nečesa ne jem, dokler me enkrat oči ni prisili, da sem jedla jetrca, ki so mi vedno zelo smrdela in me je že vonj silil na bruhanje. No, jaz sem tista jetrca vseeno pojedla, ampak sem bila potem cel popoldan na WC-ju, bruhala in imela hude krče. Nikoli mi niso več težili za hrano, so dobili zelo dobro lekcijo. Meni pa jetrca še vedno smrdijo.
Mislim, da vidva lahko ohranita vajine prehranjevalne navade, otroku pa ponudita vse po vrsti, se bo že sam izjasnil, kaj mu paše in kaj ne.
|
|
|
|