linči 312
|
meni se je svet po porodu zasukal za 1000%. nič ni bilo tako, kot sem pričakovala. in bilo je težko. ko sedaj gledam nazaj, mislim, da je bil problem v moji negotovosti. mož je bil sicer en mesec na dopustu, ampak je kar naprej hodil naokoli. je moral v trgovino, pa kaj pri hiši narest, pa k staršem po hrano, pa... no meni to takrat ni bilo všeč, pa čeprav je le skrbel, da nismo duhovi postal ki bi živeli od zraka pomagale (pri hišnih opravilih) sta mi tudi obe mame (mama in tašča), ampak vse kar sem si v tistem trenutku želela, je bila zgolj družba odraslih ljudi. hočem rečt, da smo si ženske različne. in ene pač daje tudi poporodna otožnost, ene še kaj hujšega, ene pa nič in jim zadeva prec zalaufa. no, če je v igri poporodna otožnost ali še kaj hujšega, se meni zdi najboljše zdravilo družba ljudi. če si ti cele dneve odsoten, je tvoji ženi verjetno kar težko. morda je bila prej polno vpeta v delo, venomer v družbi ljudi, sedaj pa je kar naenkrat le z otrokom. predvidevam, da gre za vajinega prvega. vse je novo. ni več ritma. pa vendarle cel čas skrbi le za otročka (doji, previja, pripravlja flaške, pomiva dude,....) veš, ni ji lahko. morda te je kot žena razočarala, ker ni taka, ko si si predstavljal, da bo. vendar verjemi, tudi ona je morda sedaj malce razočarana, ker ni tako, kot je pričakovala, da bo. vendar pa s časom mine. in če ji bo družba njenih staršev pomagala, da se bo prej postavila na noge, ne vidim nič slabega v vsem skupaj. pa še to. potrudi se tudi ti. pelji se zvečer do nje in njenih staršev. ko bo kasneje gledala nazaj, ti bo zelo hvaležna, da si jo razumel in tudi ti potrpel (se vozil gor in dol). seveda pa jo hkrati skušaj spodbujati, da se posatvi na svoje noge. razumeti mora, da skrb za otroka ni noben bav bav. da je pravzaprav zelo luštno opravilo. in ko bo to dojela bo itak po hitrem postopku spokala od staršev. jim bo sicer zelo hvaležna za vso pomoč, ampak ni lepšega, kot biti sam svoj gospodar upam, da se vama življennje kmalu vrne na stare tirnice
|