 |
RE: morm se spihat, da jeza mal popusti ....
17.3.2010 9:00:19
|
|
|
|
ronja
|
Ajaoj, ne morem verjet da lahko kaj takšnega komu pade napamet.
Jaz si to žal komot predstavljam... Moja tašča sicer ni tamali točno tako govorila, ker je bila še premala (med njima je manj kot 18mesecev), je pa zato VSAKIČ, ampak čisto vsakič, ko smo se videli, govorila nama (seveda vpričo nje), da ko bo pa druga prišla, bo pa ona taprvo mela... Ko sva ji vsakič, po 100_x_ na en obisk povedala, da ne bo tako, je malo omilila zadevo: da bo pri njej v glavnem prvi mesec, da se vnesemo... ko sva ji vsakič lepo potrpežljivo razlagala, da ne pride niti pod razno v poštev, ker je začetek najbolj važen in da je za Ronjo najboljše, da je z nami, da se ne počuti zapostavljena,... je zadevo še malo omilila, da jo bo pa vsak dan prišla peljat ven, kao, da bom mela čas za dojenčka, pa da sem bom spočila, potem ko sem ji povedala, da mislim, da ne bo tako hudo, da bi to potrebovala in da bo Ronja kar pri nama... Ampak ni nehala s tem do konca. Meni je bilo prav muka hodit tja, ker sem vedela, da bo spet pingpong, pa se mi ob hudo rizični nosečnosti tega res ni dalo... In je bila verjetno zelo razočarana, ko na koncu ni bilo tako.
Bi bila pa moja tašča idealna za določen tip snahe - take, ki ima mogoče majčkeno manj energije, rabi več spanja, si želi več oddiha od otrok. Super bi funkcionirali skup. Samo jaz pač nisem taka, j* ga. Imam eno bedasto prepričanje, da sva za otroke odgovorna midva in se že znava sama zmenit, kdaj bo kdo kam šel, da imava še nekaj svojega življenja, ki ni vezano na otroke.
|
|
|
|
Natisni
. vso srečo!
da bi ga pridobila na svojo stran
. Bolano, bolano, bolano. In tud jaz ji ne bi pustila blizu. V vašem primeru res ne gre za kaprico in iskanje nepomembnih napak pri tašči, kar pri večini tu gor gre in me sili na bruhanje. Pri vas je pa preseglo vse meje zdravega razuma in bi poskrbela da do tega več ne bi prišlo.
