|
čebelica01 -> RE: Dolenjke, 3,. del (18.3.2010 19:42:22)
|
rea- zlatica naša , sej vem , da veš skoraj vse ampak vseen ti nekaj prilimam , če hočeš prečitaj če pa ne pa tud prov .
Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelji bronhiolitisa so respiratorni sincicijski virus ali RSV kot ga krajše poimenujemo, redkeje virusi parainfluenze. Okužbe z RSV se širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca.
Potek bolezni je odvisen od imunskega stanja otroka, od prehranjenosti in številnih drugih dejavnikov, pa tudi od lastnosti samega virusa,. Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, posebno tiste z bronhopulmonalno displazijo, za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Kdaj se bo dojenček okužil, je odvisno od njegove izpostavljenosti virusu. Največkrat se okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo prehladne znake. Okuži se preko kapljične infekcije (kašljanje, kihanje) ali preko rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov).
Z raziskavami v Ameriki in Angliji so ugotavljali, da ima večina otrok pri 2 letih že protitelesa proti RSV, torej so se že srečali s tem virusom. Ocenjujejo, da so 1 – 3 otroci od 100 otrok, ki so bili prvič okuženi z RSV, potrebovali bolnišnično zdravljenje zaradi bronhiolitisa ali pljučnice. Človek ne razvije trajne odpornosti proti RSV zato se lahko otroci večkrat, manjkrat pa tudi odrasli okužijo s tem virusom, vendar običajno ob ponovni okužbi razvijejo le znake prehlada. Od okužbe do prvih bolezenskih znakov mine približno 5 dni.
Potek bolezni
Prvi znaki okužbe dojenčka z RSV so izcedek iz nosu in vnetje žrela. Čez 1 – 3 dni se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Če je potek bolezni blag, se lahko ustavi na tej stopnji in ne bo prišlo do poslabšanja bolezenskih znakov.
Če bolezen napreduje, postane kašelj in hropenje močnejše, otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Vidno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico, povečuje se napor pri dihanju. Dihanje je pospešeno. Temperatura ni nujno povišana. Frekvenca dihanja lahko naraste preko 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen – v takšnih primerih pa je nujno bolnišnično zdravljenje. Redkokdaj je bolezen smrtna, bolj je nevarna za zelo mlade, nedonošene otroke in otroke, ki imajo tudi druge bolezni (pljučne, živčno-mišične, srčno-žilne bolezni ali bolezni imunskega sistema ali krvi).
Zdravljenje
V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje: otroci lažje dihajo, če imajo zvišano vzglavje in če zrak ni presuh; očistiti je potrebno zgornje dihalne poti. Če težko diha in zasičenost krvi s kisikom upada, je potrebno vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Običajno ob bolezni težko pijejo in so rahlo do zmerno izsušeni, zato dobijo infuzijo tekočin v žilo, včasih je potrebno hranjenje preko sonde. Antibiotiki so redkokdaj koristni, le če ima otrok dodatno bakterijsko infekcijo. Bolezen največkrat v nekaj dneh mine. Izjemno redko je potrebno intenzivno zdravljenje – intubacija, umetna ventilacija in drugi ukrepi.
Preprečevanje bronhiolitisa
Ker ne moremo vnaprej vedeti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je bolje, da dojenčka v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo virusnim infekcijam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Najpogosteje prinesejo viruse v domače okolje starejši otroci iz vrtca, zato je bolje, da tudi starejši otroci v času starševskega porodnega dopusta ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, si naj prej umijejo roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček naj nikoli ne bo v zakajenih prostorih, izogibajte pa se tudi daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah, saj je tam zrak običajno onesnažen.
|
|
|
|