|
Gina -> RE: pretiravam??? (13.3.2010 10:27:38)
|
A ti to v kakšnem majhnem kraju živiš? Ker jaz si to čisto predstavljam nekje, kjer se vsi poznajo med sabo, kjer na nek privaten način lahko celo zveš, a ti bo nekdo plačeval al ti ne bo, pa ker poznaš ljudi v kraju, imaš možnost se pozanimat, al je človek relativno resno bitje ali ni, dočim v nekem večjem kraju recimo v Lj. niti v sanjah ne moreš pomislit, da bi lahko do teh podatkov prišel. Tako da kaj naj ti rečem - to so "čari in slabosti" življenja v manjšem kraju. Kakor ti je všeč, da te vsi poznajo, pa da še celo v banki ne rabiš kazat osebne izkaznice, ker te človek poza, pa se vse zmeniš po telefonu, ni ti treba ne vem kakšnih pritožb pisat in vse uradno niti na uradnih ištitucijah, pa na vsakem koraku srečaš znanca, ti mora biti jasno, da ravno zato o tebi "vsi vse vedo". Pustimo ob strani dejstvo, da včasih vedo o tebi več kot ti sam.
Če mene vprašaš, mi je lajf v manjših skupnostih vseeno bolj všeč kot v mestih. Pa četudi en vpraša svojega znanca ki dela na banki: Ej, stari, a je ta človek ful v minusu, kaj misliš, a mi bo plačeval redno? Pa drugega: A misliš, da mi bodo razbijali po stanovanju, a so morda pijanci....? Ker če je vprašal znance na tak način, je to čisto nekaj drugega, kot če mora recimo v sredi ljubljane skor detektivsko agencijo odpret, da pride do nekih podatkov, pa v resnici prav špijonira za vami.
V prvem primeru se mi pač ne zdi nekaj groznega, se hoče zavarovat (kar bi se tudi ti najbrž hotela, če bi npr. imela slabe izkušnje - poznam ljudi, ki se vselijo, ne plačujejo, potem jih pa ne morejo ven vreči... po dolgih bojih se odselijo in drugje naredijo isto - evo poznam človeka, ki to dela že 20 let, če se od njega naserješ, po moje postaneš malo bolj pazljiv naslednjič), v drugem primeru pa se mi zdi, da je prekoračil meje spodobnega in da ima paranojo. Predstavila si vse skup kot drugi primer.
|
|
|
|