Masha_M
|
Ker me je matrala tudi zgaga (ki me drugače ne), vetrovi in malo slabosti, sem že mislila, da je to od prebave in sem cincala ali naj greva vseeno na avion. Mislila sem si, da če delam paniko za brez veze, se mi bodo v bolnici režali, midva bova zamudila let, imela veliko stroškov (za brez veze), zamujala v svoje službe itd. Skozi glavo mi je šel samo še strah, panika, skrb, strah, spet malo panike. Komaj sem zadrževala solze in tuhtala, da malček nima niti še imena, posteljica in previjalna ga še čakata v Italiji v skladišču, nimava oblekic, nič od kozmetike itd. Tuhtala sem, da če se zdaj rodi v 27. tednu, bom sigurno notri vsaj 1 mesec, Andraž se bo moral slej kot prej vrniti v Slovenijo, jaz bom tam sama, brez obiskov, vprašanje kako bi naju z malim sploh varno spravili domov itd. Mislim, da ne pretiravam, da sem takrat imela v glavi samo obup in grozo. Potem se je Andraž obrnil, poiskal eno računalo, plačal internet, dobil cifro od ljubljanske porodnišnice, klical tja in dobil dežurnega, da ga vpraša za mnenje. Ta mu je povedal, da je full nenavadno da so bili ti zadnji maternični krči tako kratki in da ni prepričan kaj je to, ker pravi popadki so vedno daljši, a da je 10-15 v eni uri vseeno veliko in naj se gremo pokazati v najbližjo porodnišnico. Dragi je spokal torbe in mene, ujel taksi in smo šli. Še nikoli nisem bila tako vesela, da sem se pred leti učila španščine kot tokrat. Popisali so me, me sprejeli na urgentni oddelek in takoj odpeljali na pregled. Vaginalni UZ je pokazal da sem odprta 15 mm in da je maternični vrat dolg 28 mm in zmehčan. Vzeli so mi 5 epruvetk krvi in urin in me takoj za tem odpeljali na CTG, da preverijo ali res čutim popadke. Že prve minute so pokazale 2 popadka na 80% in takoj sem dobila 2 tabletki za ustavljanje popadkov, 15 minut za tem še eno in 15 minut kasneje še eno. V žilo so mi dali fiziološko in zraven še eno flaško fiziološke z antibiotikom.
< Sporočilo je popravil Masha_M -- 14.5.2010 23:35:00 >
|