leonardo
|
pelin  včeraj zvečer se mi ni dalo več...
kar se pa tiče tvojega zadnjega komentarja ali razmišljanja - točno tako, bi rekla, da si začela razmišljat s svojo glavo. Pomisli - v Slo je cca 50 otrok, ki se tako šolajo (nekateri so tako že zaključili, nekateri bodo šele začeli....) in kaj oz. koga prikažejo/opišejo naši mediji v člankih o šolanju na domu ?!?! da ne bom obtožena na forumu "nestrpnosti"  ne bom komentirala v njihovo smer, ampak v našo (svojo) ... res ne bi želela biti izenačena z večino od njih, ampak imajo pač ustavno pravico, da tako živijo in postopajo; nimajo pa zato pravice niti drugi, niti novinarji nas vseh ostalih staršev (ki nas je - če malo preračunaš, pa upoštevaš npr. da ima družina več kot 1 otroka), ki smo se odločili, za drugačen način šolanja obsojati in kar apriori primerjati s "takimi" in nas "takih" družin je v "ilegali" vsaj 30 in v splošnem se o nas nič ne ve in smo splošno nemoteči in nevpadljivi in nikogar ne ogrožamo (razen morda renome šole iz kate smo otroke izpisali ali jih sploh nismo vpisali  )
a se kdo zgraža nad družino Šeruga, ki je bila ena prvih v Slo, ki je tako izobrazila svoje otroke??? Ne, ker oni so dovolj močna "avtoriteta" in kar naredijo, je prav (kar se mene tiče jim dam 100x prav, dala sem jih kot primer, ker so pač dovolj znani, da lahko komentiramo na njihovem primeru; priimka družine, ki pluje z jadrnico že več let in ravno tako na enak način izobražuje otroke se v tem trenutku ne spomnim...) - zakaj pa potem ni prav tak način za "naše" ostale, ki smo tako izbrali??? A so otroci teh dveh družin, ki potujejo po svetu in so večinoma v družbi svojih staršev nesocializirani in neprizemljeni, če se niso "socializirali" po edinem splošno priznanem "standardu socializacije", ki je javna šola???
mogoče bi pa naraščajoče število "takih" otrok in družin moralo prižgati kakšno alarmno lučko tam, kjer so odgovorni za naše javno šolstvo.... ne pa, da predvajajo in objavljajo izkrivljene predstvitve o takem načinu šolanja, nas starše pa opisujejo kot patološke primerke, ki jim je skrb za otroke (poudarek na socializaciji - ) deseta briga. če bi bile naše JŠ res tak prelestni cvet, potem ne bi bilo v njih nasilja, znanja pa bi bilo juhuhuhuhuuuuuuu. Primerjaj oddaje - prikazujejo nasilje v šolah - od vrstniškega, do znašanja staršev nad tujimi otroci, varnostnike, ki jih najemajo šole, nasilje učencev nad učitelji.....; potem pa prikažejo eno družino, ki šola otroke na domu (in je povrh vsega taka družina še daleč od "reprezentativnega vzorca") - seveda se potrudijo poiskati "tapravo" familijo - a si zdaj "upaš" ocenit, katera "socializacija" je pravilnejša ali pozitivnejša??? socializacija, kakršna je v zadnjem času, me še najbolj spominja na podrejanju neagresivnih otrok agresivnim, z nekimi "projekti" vrstniške mediacije.... dej no kakšna vrstniška mediacija?!?! starše naučit vgajat pa meje postavljat....ampak je verjetno too late , ker tisti, ki otroke tako vzgajamo tudi tako živimo, da se preprosto agresiji v okolju (kakršnikoli že - od besedne, pa konec koncev tudi na cesti) umaknemo, predvsem da "preživimo", pa da smo "neopazni" in tako nikogar "na drugi strani" ne vznemirjamo....
kar se pa znanja tiče - (spet brcamo v osja gnezda), ampak potem naj mi kdo razloži, zakaj tako "cvetijo" vse te jezikovne šole (ker hočemo dati otroku "več"??? ja potem priznavamo, da je standard v OŠ nizek....), zakaj toliko otrok "potrebuje" inštrukcije??? pa tudi privatne ure tujih jezikov (da bo sigurno znal!) - a to pa ni "šolanje na domu"??? ok, mi pa imamo privatne učitelje tujih jezikov dopoldan, namesto popoldan  , stvar "izmene"
nisem zagovornik vsesplošnega šolanja na domu, ker to ni namen te možnosti, ki jo predpisuje zakon, sem pa zato, da se takih družin, ki smo se tako odločile (iz različnih!!! razlogov) ne obsoja apriori in ne etiketira s "čudaki", "fanatiki", "norci",... no ja, eni lahko tudi da so, nismo pa vsi
namesto, da se nas "take" starše obtožuje, pa naj se postavijo strožja merija glede pogojev šolanja na domu....zdaj jih namreč res ni nobenih, kar je prav smešno; nekdo, ki je sam komajda zlezel skozi OŠ lahko po zakonu poučuje svojega otroka na domu, samo da otrok "zleze" čez izpite....tu res nima smisla debatirat ali je prav ali ne! Po moje bi bilo pa čisto OK, če bi pa tisti starši, ki smo se tako odločili, opravili "izpit", da smo pa dovolj usposobljeni, da izobrazimo svojega otroka vsaj po enakem standardu, kot bi ga v OŠ; midva z možem nimava nobenih zadržkov (ko sva se za tak način odločala, sva celo vprašala, če naju bo kdo "preveril", ali sva sposobna tako šolanje izpeljati, pa so naju boj debelo gledali oni, kot mi njih, ko so rekli, da ne ), greva jutri na "izpite", če je treba; pa naj naredijo še "štih probe" psihologov, pa sociologov, pa specialnih pedagogov, ki naj ocenijo, ali se "tak" otrok "normalno socialno razvija"; sam ne mi hodit s takimi "bolanimi", kot jih je imela ena novinarka - "ubogi otroci, nihče od pristojnih (?!?!) ne preveri, ali imajo otroci ustrezno pisalno mizo, pa svoj kotiček za učenje...." haloooooooooo?!?! našadva mata vsak svojo sobo, pa pisalno (odlagališče vsega), PC-je, PSje, mikroskope, teleskope,TV,.......blablabla.... in kje se najraje učita?! eden v kuhinji za mizo, ko kuham  , drugi pa na postelji (razen geometrije )
ampak, kot si zapisala v svojem "prvem" komentarjev glede učiteljev ....bi pa jaz nadaljevala, da bi pa na vsake toliko časa pa tudi njih lahko preverili......
uau, zdej sem pa naložila! si prebrala do tu?
ko si v ribniku moraš plavati z ribami, če tega nočeš ali ne zmoreš, ne moreš prisilit cele jate, da se bo pasla na travi - zajameš sapo, rečeš "jaz se tega več ne grem", zlezeš iz ribnika in poskusiš dihat s pljuči; eni preživijo, eni se vrnejo v ribnik...tudi tu bom zaključila z "that´s life" no, nam gre zaenkrat dihanje s pljuči še kar nekako 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
nisem človek, ki razmišlja v smislu "ali si z mano ali si proti meni" - no way! mogoče si dobila občutek, da smo se na hitro odločili - niti malo in niti približno; in nihče nas nima za čudne (ker nismo 
a ni škoda? naš ne ponavlja ... (ko bi jaz imela 50% teh njegovih sposobnosti
