|
Gina -> RE: posvet pri dr. glede vzgoje! (9.3.2010 13:17:26)
|
V bistvu se nekateri otroci rodijo z veliko večjim nagnjenjem do tega, da znajo poskrbet zase. Tudi če vse povozijo pred sabo. Tako to je. Gensko. Tisti ljudje ki pravijo, da se vsak otrok rodi čist in ena sama ljubezen in preplašen in da ga mi naredimo takega kot je, da je kot plastelin, nimajo pojma. Jaz take izpade poznam. Že moj brat jih je imel kot otrok, pa moja hči jih je tudi imela. Sicer brez butanja glave ob tla, ampak s hudo ipiko in tuljenjem, pa vseeno kje. In nisi ti nič kriva, ne poslušaj ljudi, ki ti to pravijo. Težko se je ob take sorte otroku znajti, ne glede na dejstvo, da ga še tako zelo ljubiš. Ne te bit sram, nima te bit za kaj. Prepričana sem, da ti bo dolgoročno uspelo, čeprav ti je ta hip zelo hudo, ker otrok sploh proba. Eni otroci so neustrašni. Tako pač je. Niso vsi v zlati sredini. Ljudje smo različni in vsi smo fajn, ne glede na to.
Jaz se ne vedem prav nič drugače če sem doma ali pa kjerkoli drugje. Se je tudi že zgodilo, ko je bila naša majhna, da sem vse pustila v trgovini in jo odnesla ven. Velikokrat. Pa da ji nisem nič kupila. Pa podobno. Tako da mi je jasno, o čem govoriš. Ti otroci vedno ostanejo precej sami sebi zvesti. Imajo to v sebi, da so oni na prvem mestu in da jih ostalo ne briga. Se jih pa da, če si vztrajen in jim z dejanji pokažeš, čist lepo naučit kaj je v družbi sprejemljivo in kaj ni. Začnejo z leti premišljevat še o čem drugem, ne samo o sebi in ugodnostih in kako je konec sveta, če jih ne dobijo. Boli pa bolj tebe, starša, kot otroka samega, ko nek ukrep izvedeš. Ker imaš otroka tako rad in ti je hudo zanj. Njemu obratno ni nič hudo, koliko te prizadane s svojimi izpadi, vseeno mu je. Naučit ga je treba tega, da tudi koga drugega še upošteva in da smo na tem svetu vsi pomembni, ne le on in njegove želje. In to se da.
Torej daj mu veliko ljubezni, crkljaj ga, bodi ob njem, vendar hkrati zahtevaj svoje, kdar gre za pomembno stvar in izvedi dejanje, ki ga bo privedlo na to, da se tako s tabo ali s kom drugim ne sme ravnati. Ne nagrajuj ga za reči, ki niso ok. Ne glede na to, mu nikdar ne odvzemi ljubezni. Vsaj sama nimam navede to delat. Jaz ti zapiranje v sobo odsvetujem. Navadila ga boš, da bo imel občutek, da kadar ni ok, ni vreden ljubezni. Navadila ga boš,da bo ignoranco vzel kot del nasilja in jo tudi on uporabljal. Ti pa nočeš,d a se počuti kot zanič oseba, niti nočeš dodatnega nasilja, ampak hočeš, da ugotovi,d a se tepst ne sme niti zganjat kraval, če moraš vrnit račko. Torej ga moraš odvadit civilit, ne pa ga navadit, da ure dolgo trmari v sobi, vsak dan dlje,v sak dan dlje...to nima smisla. Sploh pa ne pri trmastih otrocih, ker so vedno en korak pred tabo in v končni fazi nič ne dosežeš. Se pravi ne dovolit cviljenje in tuljenje, ne pa podpirat cviljenje in tuljenje ure in ure dolgo. IN vrnit račko seveda moraš takoj, ne ga čakat 5 minut, da jo gospod blagovolji vrnit, saj ni njegova. To so pravila med ljudmi, ki niso taka zato, ker si ti tečna, ampak zato, da smo vsi med sabo ok.
|
|
|
|