Anonimen
|
ojej, tubby bo jutri bolje, boš videla! on premleva zase, ti si vrtiš film, jutri ali pa že danes pred spanjem pa se bosta pobotala in bosta še močnejša skupaj. imeti družino z malimi otročki ni lahko... ne zate in ne zanj, posebej ker si še zraven ustvarjate gnezdo oz. pogoje zanj. sem ravno danes premišljevala (ja, spet, misli kar šibajo sem in tja, jaz pa jih lovim ), da se takrat, ko mi gre slabo, preveč ukvarjam s tem, kaj bi imela in kako do tega priti, ko pa to lovljenje prihodnosti opustim in začnem uživati sedanjost, ter v stvareh, ki sem jih dosegla... dejansko postanem srečnejša. biti realist v teh časih je težko. si privoščim sanje: šivilja, čudovita hiška, se mi zdi da vem, katera je. veš o katerem stanovanju pa jaz trenutno sanjam (če bi ostala v Lj)? o TEM! pritličje_z mansardo. ampak mi je cena ulala! pa vedno bolj me (naju) vleče v Cerknico. pa nekaj se odpira v mojem domačem kraju... ah, preveč. bom morala najprej dobiti zaposlitev z boljšo plačo, žal. pa vseeno sem začela uživati v tem, kar imam. ni veliko, a je moje, najino, naše... in začela sem si dajati več svobode kot človeku. v Medvodah na kiosku piše nekaj takšnega zakaj bi bili drugačni, takšnih je že preveč! zadnjič me je nečak vprašal, kje bi bila rajši_ v mestu ali tu, na podeželju. kot iz topa sem mu odvrnila, da na podeželju. pa zakaj? ker poznam vsako drevo, vsak kamen, vsak kozolec in potko... in vse kar vidim, me navdaja s spominom, kako super sem se imela tam! pa sem danes začela ugotavljati, da sem imam super tudi v mestu! tubby_ tisto s kopeljo ni slaba ideja! otroci so tečni, tudi mi smo bili. to je njihov privilegij. zdravje pa_naj se bolančki pozdravijo!!! koala.ček - super možka imaš, pa saj to veš, ne?
|