|
twetka -> RE: II pričakujemo aprila 2010 (22.3.2010 13:18:33)
|
Bejli, to se tudi meni kdaj zgodi. Kot sem že prej napisala, ne delama tako grozno dolgo in aktivo na tem, ampak ko začneš, pričakuješ in upaš da bo čimprej, tako da se ti to zdi na koncu vsega res mislija nemogoče. Js sem zdej še nekak optimistična, takoj ko bo pa prišel naslednji teden, ko me bo do tečke ločil samo še en teden, pa bom postala žalostna, razdražljiva, tako je bilo zdej ta dva meseca in na koncu se je ulilo spodaj, skoz učke pa tudi. Pride kdaj tak čas, ko res misliš da nikoli nebo, ampak potem minevajo dnevi, se pobereš in upaš dalje. Malo neki tudi hormoni delajo, da spreminjamo razpoloženje. Js tako mislim, začeli smo delat na tem, vlagamo veliko truda v to in upam da bo naš trud v naslednjih mesecih poplačan. Glede čakanja, to vem kako je. Na vsako stvar je pač treba čakat in moremo včasih sami sebe prepričat, da smo bolj potrpežljivi. Mene že zdej stiska kaj bo čez 14 dni, potihem upam da tečke nebo in da bom videla lep plusek na clear blue-u, po drugi strani se pa pripravljam in se potiskam ob realna tla da pa verjetno ne bo nič in bo lepo prišla menstra tako kot do zdej in bomo šli naprej. Tisti trenutek bo hudo, ampak mislim da za nas vse nekje sije sonček in nam bo, ko bomo najmanj pričakovali prisijal v življenje.
|
|
|
|