|
Jessy -> Doma sem! (6.7.2005 17:23:10)
|
Evo mene!
Sem že doma! Da na hitro malce opišem situacijo in dogajanje.
Pridem v sprejemno, kjer mi je bratec vzel kri, a krvi ni mogel vzeti (so vedno težave, ker mi ne najdejo žile) in me je kar mučil in mučil in sem mu skoraj v nezavest padla in takrat je odnehal. Pol sem šla v svojo sobo, kjer sem se preoblekla, nato pa mi je na oddelku vzela kri (v prvo, brez mučenja) ena fajn sestra. Potem so me poslali v prvo nadstropje v eno sobico (po moje tam tudi kakšna rodi, ker je notri banja, pa vse za novorojenčka, tudi miza ima možnost za noge, da ti jih vpnejo) in me tam priključili na CTG. Vmes mi je sestra namestila še "metuljčka" za poznejše dovajanje tistih zdravil za relaksacijo (nič kaj prijetno ni to vstavljanje igle). No, po dobre pol ure pride moj ginekolog in samo zajamra in pravi, da imam popadke. Saj se mi je zdelo!!! Me je nekaj čudno špikalo v spodnjem delu trebuha, sam nisem mislila, da so pa to popadki. Nato pride dr. Mervic in mu pove, da ne bo nič, da imam popadke. Ta se pa na vrat na nos vrže na moj trebuh, ga zagrabi in začne vleči otročička iz kanala (se je že fajn usidral), nakar ga moj G nap***i, da naj tega ne počne, ker imam popadke, pa da ne bomo mogli nič, Mervic pa še kar vleče in želi, da pogledajo z UZ, če je ritka šla kaj višje. Vmes ga je moj G kar naprej nekaj nap*****l in mu dokazal, da res nič ne morejo. No, in so me pustili pri miru.
Potem so se vsi pobrali ven iz sobe, nakar pride moj G nazaj in mi pove, da sta dve slabi stvari:
1. da je otrok prenizko za poskus obračanja, ker ni prav veliko plodovnice
2. da imam popadke in se tega ne dela, če so popadki
Potem mi je še vse lepo umirjeno razložil in rekel, da grem lahko danes že domov, še prej pa na en CTG, jutri pa naj pridem k njemu v ordinacijo, da mi bo "stehtal" otročička, ker če je težji od 3300g, bo kar carski rez.
Nato se mi je še sestra opravičila, ker mi je brezveze vstavljala metuljčka - saj ona ni mogla vedet, da ne bomo rabili.
So pa zares fuuuuul prijazni vsi - vsaj tisti, s katerimi sem jaz imela opravke.
In zdaj sem doma! Vsake toliko čutim popadek, ampak ni nič kaj hudega. Bomo videli, kaj mi reče jutri!
Pa hvala vsem, ker ste tako mislile name!!!
|
|
|
|