pridna_janja -> RE: Ima katera podobne nevšečnosti? (25.2.2010 13:14:06)
|
TOLE SI PREBERI ! Notranji in zunanji zajedalci Poznamo dve skupini zajedavcev – zunanje in notranje. Zunanji živijo na površini telesa, torej v koži ali na njej. Običajno se prenašajo s tesnim telesnim stikom ter preko oblačil; mednje sodijo naglavne uši in pršice, ki povzročajo garje. Notranji zajedavci pa so tisti, ki živijo v našem telesu in jih običajno vnesemo v telo bodisi z umazanimi rokami ali premalo umito oziroma neustrezno pripravljeno hrano: gliste, trakulje in povzročitelj toksoplazmoze.Gliste V človeškem telesu lahko živi veliko različnih vrst glist, vendar so razmere najugodnejše za gliste, ki jih imenujemo podančice. Podančice (lat. Enterobius vermicularis) so najpogostejši povzročitelj parazitske črevesne bolezni. Imajo videz belih nitastih črvičkov, dolžine 2-10 mm. V telo pridejo v obliki jajčec, in sicer preko kontaminiranih rok, posteljnine ali predmetov. Iz jajčec se v 2-4 tednih razvijejo odrasle gliste, ki nato ponoči ležejo jajčeca okrog gostiteljevega zadnjika. Ravno zato otroka ritka najbolj srbi ponoči, posredno ga zaradi tega muči nespečnost. Otrok je zaradi tega utrujen in razdražljiv, lahko izgubi apetit in posledično prične izgubljati tudi telesno težo. Če se otrok praska, si lahko z rokami jajčeca ponovno zanese v usta in življenjski krog podančice se nadaljuje. Ob sumu, da ima otrok v blatu gliste, je potrebno obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje. Ker se podančice zlahka prenašajo od enega družinskega člana na drugega, je potrebno sočasno zdravljenje vseh članov. Pri tem je zelo pomembna tudi osebna higiena (izpiranje zadnjika po iztrebljanju blata, čisto perilo in posteljnina, kratko postriženi nohti, pogosto umivanje rok). Askarije Nekoliko manj pogosta vrsta glist pri otrocih so askarije (lat. Ascaris lumbricoides), vendar je v higiensko slabih življenjskih razmerah verjetneje, da jih bo otrok dobil. Prenašajo se preko z zemljo kontaminiranih rok ali neustrezno oprano hrano. Ti zajedavci so dolgi 15-35 cm in so podobni deževnikom. Iz jajčec, ki jih nevede zaužijemo, se v črevesju razvije odrasla glista, ki jo lahko včasih opazimo v blatu. Črevesna okužba je največkrat asimptomatska, torej klinično tiha. Včasih pa otroci lahko tožijo, da jim je slabo, imajo slabši tek, občutijo bolečine v trebuhu, hujšajo in so razdražljivi. Tako kot za vse druge vrste glist, tudi tukaj veljajo preventivni higienski ukrepi (kratki nohti, umivanje rok). Ravno tako je potrebno zdravljenje z zdravili. Toksoplazmoza v nosečnosti Gre za okužbo z znotrajceličnim zajedavcem, ki se imenuje Toxoplasma gondii. Za to okužbo je značilno, da je lahko prirojena (prisotna že ob rojstvu otroka) ali pridobljena (se pojavi kadarkoli kasneje v življenju). Predvsem je potrebno biti previden, da ne zboli ženska v času nosečnosti, saj obstaja v tem primeru veliko tveganje za plod. Stopnja okvare ploda je tem večja, čim bolj zgodnja je nosečnost. Okužbi v času nosečnosti lahko sledi splav, prezgodnji porod, mrtvorojeni plod ali pa ima novorojenec različne klinične znake in simptome okužbe – v tem primeru govorimo o prirojeni okužbi. Prirojena toksoplazmoza se kaže kot vročina, vodenoglavost, zlatenica, krči, slepota, škiljenje, motnje sluha, izpuščaj, prizadetost organov. Tveganje za okužbo ploda je odvisno od meseca nosečnosti, ko se mati okuži, in sicer tveganje narašča proti koncu nosečnosti. Raziskave kažejo, da je pri nas prekuženost žensk v rodni dobi 50-60 %. To pomeni, da so se te ženske okužile že v otroštvu in tako ni nevarnosti, da bi v nosečnosti prišlo do prve okužbe in s tem do okvare ploda. Seronegativne nosečnice se morajo v času nosečnosti izogibati stiku z mačkami. Toksoplazmoza v otroštvu O pridobljeni okužbi govorimo, kadar se okužimo kasneje v življenju, najpogosteje v otroštvu. Pridobljena okužba poteka v večini primerov neopazno, brez simptomov in popolnoma brez kakršnihkoli posledic za otroka. Redko pa lahko poteka kot vročinsko stanje s povečanimi bezgavkami ali kot vnetje možganov, pljuč oziroma srca. Otrok se lahko okuži preko umazanih rok ali hrane, onesnažene z mačjimi iztrebki, ki vsebujejo t.i. oociste (ena izmed oblik zajedavca) ali pa z zaužitjem mesa, ki vsebuje tkivne ciste in ni dovolj kuhano ali pečeno. Za preprečevanje okužbe so potrebni splošni higienski ukrepi in ustrezna priprava jedi (toplotna obdelava, umivanje sadja in zelenjave, muham preprečujemo dostop do jedi). Zdravljenje ni potrebno, razen če so prizadeti življenjsko pomembni organi ali če so simptomi zelo hudi in dolgotrajni. Andreja Mohar Košir, dr. med.
|
|
|
|