|
sankica -> RE: lepo lepo prosim za pomoč- hvala za branje (22.2.2010 22:47:52)
|
Hvala za vaša mnenja, čisto vsa pomagajo. Vsi pač zelo različno sprejemamo sebe in vse okoli sebe.
Tudi sama sem bila prepričana, da bom odreagirala tako, kot pravi Taddy. In ga po možnosti več ne bi pogledala v življenju.
Ampak čas zaceli tisto evforijo in naval čustev, šele kasneje začneš trezno razmišljati in opustiš tisto silovito impulzivnost, da bi iz težke situacije pobegnil skozi najbližji izhod. Saj se tudi v službi in drugih okolicah pojavljajo težke situacije, spori, prevare in mnogo hujših stvari, pa človek ne pusti službe kar takoj, ampak počaka, da se stvari ali umirijo ali pa res postanejo neznosne. Valovanje dobrega in slabega je vedno in povsod.
Ne mislim, da se ponižujem zaradi tega, ker sem (mogoče končno enkrat v svojem življenju) potrpežljiva in manj zahtevna do sebe in njega. Da ne zahtevam, da ne izsiljujem svoje, da ne pritiskam, da se prepustim dogajanju iz dneva v dan. Da se ne obremenjujem s prihodnostjo, da mora biti vse po mojih pravilih (ki si jih v življenju nakopičimo še kako veliko). Da sprejemam dobre stvari iz tega in se še naprej učim o sebi in o mojih odnosih z ljudmi nasploh. Da sem hvaležna za zdravega in čudovitega otroka, za streho nad glavo in službo, za prijatelje in za stvari, ki jih v običajnem drvenju življenja več ne opazimo.
Kakršenkoli razplet že bo, bom iz tega prišla boljša, bolj močna, bolj zrela in samo sebe bom imela še rajši, da sem naredila najbolje po svoji vesti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|