vaney
|
Dan.
Tudi jaz sem se pred 6 leti preselila iz mesta (bloka), kjer sem živela 13 let, na vas. Razdalja je 55km. Vendar sem že prej 4 leta med vikendi hodila k fantu domov in spoznala družino, prijatelje, okolico in se navadila na vse skupaj. Uredila sva si hišo, ki nama jo je prepisala moževa stara mama (živi v spodnjem štuku z lastnim gospodinjstvom in svojim vhodom). 2 leti sva živela z njo spodaj, da sva si uredila stanovanje, zdaj pa že 4 leta živiva zgoraj in imava 2 otročka.
Jaz moram priznat, da mi družbe niti ne manjka, sem pa že po naravi družaben človek in sem v teh letih spoznala ogromno ljudi tukaj okrog, prijateljic, družbe za feštanje, vozičkanje, kofetkanje...Sem pa že v samem štartu ljudi navadiila na to, da povem, kaj si mislim in se nikomur ne prilizujem ter se delam prijazno, da bi me imeli rajši. Če mi kaj ni všeč, to povem in tudi argumentiram. In ne spuščam se v neka hude tračarije o drugih ljudeh, ker me pretirano niti ne zanima. Ok, saj včasih rečemoo tudi kakšno o kom, pa saj vsi. Sicer sem pa takoj videla, kakšno politiko se grejo na vaseh...obiranje, obiranje in še enkrat obiranje. Ko pa dotična oseba pride zraven, pa vsi nasmejani in oh in sploh. Bljak. Jaz imam dolg jezik, bleknem vse, priznam, ampak očitno to ljudi ne moti preveč, ker družbe imam dovolj
Drugače pa ne bi mogla poslušatt starejših žensk po vasi, ker to je pa čisto preveč za moj želodec - ogovarjanje, kritiziranje in pametovanje nima mere, groza. Ampak zgleda, da tako pač je.
Jaz sem se vasi navadila in ne bi šla nazaj v mesto, ker velike hiše in še večjega vrta ne zamenjam za 2 sobici v mestu.
_____________________________
23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša
|
Natisni
.Tega pa tukaj okolica ni vajena.Jaz se pa tudi ne mislim veliko blamirat na račun drugih.Tako, da ja ful pogreša družbo iz rodnega kraja, saj me sprejemajo tako kot sem. 
.
