|
mojcaziga -> RE: Do konca bolano!!!! (30.4.2010 9:43:59)
|
Eni sicer vlečete niti med mamo in sinom, ampak moja izkušnja je drugačna. Moj je svetlobna leta daleč od maminega sineka. Zanj mama niti ni skrbela oz. ga je prepustila vsakomur s 5 min časa.....odkar sva skupaj je jedel pri mojih, ko pa sva se preselila pa je zanjo tako nehal obstajati. Dokler nisem zanosila in si je namislila, da bo vnukinja, čeprav so vsi UZ-ji in vse kazali na fantka. Ona pa je z bajalico videla, da bo punčka in je hodila enemu šarlatanu, da je kao na daleč skrbel za njeno vnukinjo, tudi par kompletkov je kupila v roza barvi,.......
Pri meni ni bilo debate, da bi bila z menoj v P, ampak midva živiva v kraju, kjer je bila ona rojena in živela 25 let. Bili so precej znana družina in valda je poznala glavno sestro in babico, s katero sta bile sosede,....... in je tudi sama po vsakem pregledu zavrtela telefon. Ko sem bila sprejeta v bolnico je isto popoldne že stala pri meni v sobi......
Karkoli sva ji rekla, ali jaz ali moj, je šlo skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Nisva se je mogla rešiti, pa verjemite, da moj ni izbiral prijaznega tona in besed. Pač je preslišala v dobro vnukinje.
Pri nas se je sicer končalo z rojstvom sina, ki bo nadaljeval priimek njenega sina (ona je po ločitvi prevzela nazaj svoj dekliški priimek) in ko nisva pristala na njen predlog, da se mali piše po njej, smo se je rešili za skoraj 2 leti. Ni ne poklicala, ne obiskala,..... Tako da smo jo super odnesli, glede na to, kako nam je grenila življenje pred porodom.
Eni ljudje so očitno taki, ne vem.
Res pa je, da te nima poroda kaj biti strah, vsa kalvarija se praviloma začenja kasneje, ko bo poskušala imeti glavno besedo pri vsem, kar se dogaja okoli malega.
lp, mojca
|
|
|
|