Anonimen -> RE: poporodna depresija (17.2.2010 18:07:51)
|
Tudi jaz sem jo imela po rojstvu prvega otroka. Sprva znakov sploh nisem prepoznala in sem še ginekologinji zatrjevala, da je vse v najlepšem redu. Znaki so sprva rahli, ki pa se kasneje stopnjujejo: otožnost, nemoč, izrazita razdražljivost, strah, občutek nerazumljenosti, nespečnost, utrujenost, osamljenost (da si za vse sama), žalost in nazadnje celo misel na samomor. Edina oseba, ki mi je preprečevala storiti ta skrajni korak, je bilo moje dete, saj je bil strah pred tem, kaj se bo zgodilo z njim, ko mene ne bo, hujši od tega, kar sem prestajala. Pri meni je minila po letu in pol brez zdravljenja (ko sem začela spet ponoči normalno spati), čeprav je bila potrebna ogromna podpora s strani partnerja. K zdravniku nisem šla, ker sem bila v skrbeh, da bi pustilo jemanje zdravil posledice na otroku. Danes, ko gledam nazaj, ne vem, če bi se isto odločila...
|
|
|
|