|
hati -> JOOOOJ (4.7.2005 12:49:39)
|
Lep pozdrav vsem skupaj.
Vam morem malo pojamrat, ker vem, da ste tukaj same prijazne duše. Trenutno sem namreč mal jezna al žalostna al besna, sej ne vem natančno. Ravno sem končala pogovor s svojo prijateljico in sem se mogla dobesedno zagovarjat, ker pač ne morem zanosit. Človek bi od nje pričakoval kako spodbudno besedo... ona pa odreagira v stilu...ma dej kaj si zmišljuješ... In potem jaz bedak že stotič razložim zgodbo, da se ne zmišljujem in de se trudim zanosit že od avgusta in da bo leto vsak čas mimo.... in da sem žalostna in da bi najraje jokla in kar nehala razmišljat o tem..ali pa bi v enem momentu kr zginla z obličja zemlje... ker se mi zdi, da vsakič ko pride :hudicek: , se mi zruši delček sveta in se mi odtrga košček srca... Pa sej vem, da nisem edina, pa sej se prepričujem da bo...ampak v meni je še vedno naseljen en dvom...kaj pa če ne bo... torej jasno mi je...da najbrž brez pomoči ne bo.... ampak zakaj se morem zagovarjat... A sem zaradi tega kaj slabša? A se res zmišljujem, če rečem po enem letu da imam najbrž težave? Najprej sem jo opravičevala, češ ona nima problemov in ji je to vse skupi neznano. Zdejle ne vem več kaj naj razmišljam, niti kaj naj si mislim. Najbrž se ne zaveda kako srečo ima, da je trenutno noseča drugič in da se ni bilo treba nič ''martrati'' ampak je ratalo takoj.
No se že malce boljše počutim.... upam, da vas nisem dolgočasila...
..lep dan...
|
|
|
|