|
Colt -> RE: Ukinimo vojsko (10.2.2010 15:28:22)
|
Grrrrr kako sem jezen, napišem za dva monitorja dolgo ''mnenje'', hočem postat...pa mi navrže nekaj v stilu ''sori stari, mal predolg si bil''. Grrrr grem glavo v sneh namočit............okej, že nazaj malce ohlajen.
Torej ne rabimo vojske, kul. Me pa zanima, kdo izmed tolstih živinčet, podpisanih na tem seznamu bi to upal povedati v fris sledečim ljudem:
-Vsej nekaj tisočglavi množici rešenih življenj, dobesedno iztrganih iz gotove smrti v stenah, planinah in gorskih postojankah? Namreč naši vrhunsko izurjeni piloti in GRSjevci so jih lastnoročno, ob OGROMNEM tveganju lastnih življenj, dobesedno vrnili nazaj v varno zavetje bolnišnic, domov in k lastnim družinam?
-Nekaj tisoč ljudem, ki so bili žrtve nedavnih potresov v posočju, kjer je SV prva uredila osnovni logistični most do najbolj prizadetih ljudi, revežev ki so ostali v minuti brez VSEGA?
-Nekaj tisoč ljudem v poplavah, kjer so bile glavne infrastrukture dobesedno odrezane, vija vaja ven, nini...in zopet so piloti, pehotniki, rezervisti in glavna logistika, poskrbeli za osnovno pomoč in opremo ljudem, družinam, mamicam, otročkom....ki so ostali brez vsega in odrezani?
-Nekaj deset vasem ki so utrpele strašno nesrečo v kraških požarih in okolici, kjer so herojski gasilci in pogumni SV vojaki šli prvi na pomoč prizadetim?
-Nekaj deset tisoč ljudi, ki jih naši vrhunski piloti poberejo iz krajev avtomobilskih nesreč in so tu vprašljive minute/sekunde za življenje/smrt?
-Bog ne daj da se nad našo domovino zgodi agresija, kje mislite da bodo takrat te debele riti ki tako hite podpisovat takšne peticije? Kdo mislite da se bo postavil v bran vaših domov, vaših ljubljenih, vaših otrok in vas samih? Morda Makarovičeva? Morda Kreft? Nemara Mencinger?
Ne,temveč tisti navadni pehotnik ki je tako popljuvan, ki se mu očitajo ''solariji, manikure'' in ostale slaboumnosti. Tisti pehotnik ki je minimalno plačan in se trudi po svojih močeh držat prisego ki jo je dal z levo roko na zastavi.
Kot rezervist sem videl že ogromno človeške bede, nemega klica na pomoč in hvaležnih oči, ki so v svoji nesreče ugledale vod, desetino slovenskih vojakov ki hitijo na pomoč.
Enega pogleda pa se še posebej spominjam. Imena vasice nad Železniki se ne spominjam več...vem samo da je bila vas POPOLNOMA odrezana od sveta, pravzaprav je bil zaselek z 3mi hišami. In v eni je bila mlada mamica z tremi otročki. In eden, najmlajši od njih je bil bolan. Helikopter ni mogel pristat, vreme je zahtevalo svoj davek. Mamica na robu živčnega, otrok že skoraj v šoku. In kdo je prvi prišel do njih? Moja desetina (oddelek) in po 48 urah smo bili mi prvi znak da civilizacija še ni dvignila rok od njih in jih pokopala.
Zdravila, hrana in voda ki smo jih takrat dostavili k tej družinici so jih rešili najhujšega in lahko si mislite kakšno neskončno hvaležnost smo dobili od te mlade mamice in otrok. Že zaradi teh hvaležnih očk, lahko rečem da sem ponosen da služim domovini.
Katera od vas je lahko tako zelo prepričana, da nas (okej, jaz sem samo navaden rezervist, pa kljub temu z vsem srcem opravljam zaupane dolžnosti) zares nikoli ne bo potrebovala in da nas lahko kar ''ukinejo''?
Premislimo še enkrat...
|
|
|
|