Aja1
|
Dan.
Čestitke vsem novim mamicam. 
Midve sva doma.
Bom prilepila še mojo porodno zgodbo, če katero zanima.
Kot veste, sem se tisti večer še javila na forum, da me nekaj čudno tišči, črviči. Okoli 20ih se je začelo na 15 minut (blagi popadki, sem mislila, da so to lažni). Sem se z možem še hecala, da bom dala prat še Nejina oblačila (med njimi njene najljubše žabice in majčka), ker me lahko zvije in bo treba it. In res...ob 21.30 obešam oblačila, malo matrajo popadki (še vedno nisem vedla, če je to to). Potem mi mož reče, da greva kar v porodnišnico, da se pokažem in povejo, če se kaj dogaja. Ampak jez ne... Sem rekla, da grem mal spat. Je vztrajal, da pokličem mami za varstvo za Nejo. Ona pride okoli 22.15, midva pa hitro v avto in v Nm v porodnišnico. V avtu so se potem začeli že kar boleči popadki na 5 minut. Ko prideva v porodišnico,me dajo najprej na CTG (od 22.45 do 23.10). Nato me G. pregleda in pravi - ja, odprta 6 cm. Hitr rečem za EA, pa mi pravi, da je nemogoče, ker bom kmalu rodila. Sem vztrajala, da mi je potem babica vseeno vzela kri za EA. Skoz pa je zatrjevala, da je brezveze, ker je ne bom dobila tako hitro. Ob 23.30 v porodni predihavam popadke in zraven kričim, da hočem EA  . No, na koncu je prišla še ena babica, vsaka sta mi prijeli eno nogo, možu sem skor roke odtrgala in pritisnila. Pa se je rodila Živa. Položili so mi jo na trebuh, jaz pa takrat še kar nisem dojela, da sem rodila tisto majhno bitjece. Porod je bil res ekspresen (manj kot uro v porodni) in na koncu zelo boleč (sploh zadnjih 15 minut).
Porod je bil menda sanjski. Ampak meni se med porodom ni zdel niti najmanj sanjski (v moji glavi je bil takrat sanjski prvi, z EA, brez bolečin). Ko je bilo vsega fertik, je bilo pa super. Šivov nič, bolečine nič,... res dobro. Že dan po porodu sem bila, kot da sploh ne bi rodila.
Takole punce - želim vam vsaj približno tako porod, kot je bil moj in hitro okrevanje.
Dnevi v porodnišnici so hitro minili. Obiski niso bili več omejeni, tako da je vsak dan prišla na obisk tudi Neja. Ko je prišla prvi dan pogledat sestrico, so mi kar solze tekle.... Potem je bilo lažje. Živa je potem prvo (oz.drugo) noč skoraj celo prejolala, ker nisem še imela mleka in je bila lačna. Tretji dan je mleko prišlo in od takrat je cukrček (trkam).
Upam le, da jo bo Neja lepo sprejela in da ne bo pretirano ljubosumna (za njeno obnašanje zvečer krivim vročino - včeraj popoldan je namreč zakuhala na 40)... Pa upam, da se Živa česa ne naleze.
_____________________________
|
Natisni
Čeprav nam je Postojna zdej z avtocesto tako blizu, me je kr strah, da mi ne bi uspelo pravočasno prit gor - drugič je blo res ekspresno. Pa glede na to, da je zima, nikoli ne veš, kako bo stanje na cestah. Za ta teden je spet napovedano poslabšanje. Itak pa je povsod lahko super, če naletiš na dobro smeno. No, samo, da bo na koncu vse OK, pa tut če še v 3 naletim na 
... No, tokrat ti želim boljšo smeno...
misli, k jo je po moje kr premetaval noter tako sem se smejala...
...ga že tako pogrešam, ne vem kje tako dolgo hodi...upam da še ne nazdravlja kje
. Potem pa še Toy`s`rus, pa Mediamarkt. Še dobro, da je mali danes v vrtcu, da se lahko malo spočijem. 
. Upam, da me bo operiral dr. Pušenjak, čeprav načeloma zaupam vsem. Kaj pa mi drugega ostane, sama se itak ne morem
? A si še med nami? Ma, res nas je še malo ostalo. Čeprav me tokrat ni nič strah poroda, me pa vseeno včasih malo stisne, kako bo. Pa šele jutri se lotim cunjic prat in sortirat. Imam vse v Lj, zdaj moram samo še razpakirati in pospraviti tako, da bomo kaj našli. 
. 
za Moniko. Upam, da sta danes že skupaj z mamico! 
tudi eno najlepših obdobij. Pa starševstvo tudi. Samo, pride trenutek, ko se tik pred zdajci pojavi nekakšen podzavesten strah ali pa trema. Vsaj pri meni je tako, kot npr. na faksu, ko mi ni bilo problem iti na izpit-kar bo, pač bo; ampak za rezultate izvedet me je bilo pa kr neki strah. 
. 
ni in ni hotel umirit, očitno mu še zelo paše notri. 
