|
Gina -> RE: Zakaj se je tko luštno vtikovat v druge? (7.2.2010 21:00:06)
|
IZVIRNO SPOROČILO: anžetka
Gina, pomojem si pa preobčutljiva ti, ampak si tega ne priznaš, ker je lažje delat po "knjigi" in tako kot bi bilo "prav", kot pa normalno, človeško, kakor pač čutiš tisti trenutek. Če res počneš vse tako kot si napisala, potem si pravi asket...in za to vsaka ti čast...ali pa tudi ne, odvisno. Sicer pa ne vem zakaj si tako burno odreagirala name...Si se mogoče prepoznala v tem mojem postu? Ali se samo rada vtikaš kamor se ni treba...? Blejajo pa ovce in to zagotovo nisem jaz...
Liliana, kaj bi rada zdej povedala s tem prepisom iz Wikipedije...? Mislim, razumem napisano, ampak kaj imam jaz s tem?
Povem svoje mnenje...
JOj, anžetka, jaz ne vidim nobenega burnega reagiranja. Meni je to normalna komunikacija, zato jo tudi v obratni obliki kot tako sprejemam. In meni se to ne zdi nič asketsko, ampak edino normalno. Vzgojena sem bila tako in funkcioniram tako, pa če je tebi to še tako čudno ali dvomljivo. So mi pa te reči razlagali od rojstva gor in če se v vsem tem času tega ne bi naučila, bi bila precej zabita.
O blejanju je pisal nekdo drug par postov pred mano na odgovor od rije, češ da ona bleja, tisto sem komentirala, ni letelo nate - ne vem zakaj se počutiš napadeno. Problem je to, če človek vse tako osebno vzame.
Jaz se sicer strinjam s picolo, da je vse odvisno od situacije, vsak človek je v neki točki prizadet, tudi jaz sem, sem tudi napisala primer pod misko, kdaj se pri meni to zgodi. Samo za take malenkosti, kot jih zgoraj opisujete pa nisem. Težko bi mi bilo živet tako, da bi vse nase vzela. Zakaj neki?
In če vse to pišem ne pišem zato, da bi koga prepričala v to, da se meni to dogaja ali ne dogaja, ker to je itak nepomembno, ampak samo zato, da bi mogoče kdo začel razmišljat, kako nekdo drug razmišlja med nekim dogodkom - da ni tako zelo prizadet ob nekih besedah, ki letijo nanj. Ker naše lastne misli ustvarjajo to, da nam je nekaj grozno ali ok. Ne dogodek sam po sebi, naše misli, ki se nanašajo nanj. In tega se da naučit. Če so mene moji starši, se pa lahko tudi vsak drug nauči tega, če se hoče. Ne zaradi drugih, zaradi sebe. Ljudje bodo vedno govorili, ne morete jih ustavit. Lahko pa ustavite vaše čudne misli v lastnih glavah, kadar do njih pride.
|
|
|
|