|
MissElvira -> RE: nisem prepričana (9.2.2010 12:10:27)
|
Pozdravljene,
Sama pa mislim, da tole ni mamin sinko. Da ga mamina ljubezen duši je resda težavno, ni pa to nič nenavadnega. Vsi smo od nekoga otroci in na naš vsakdanjik nehote vplivajo odnosi z bližnjimi družinskimi člani. Kako grozljivo pa lahko zgleda, kadar človeka duši pritisk njegovih bližnjih, si pa včasih kar ne moremo predstavljati. Sami smo dokaj zakopani v naš dnevni ritem in ne razmišljamo dosti, kako staranje, onemoglost in smrt spremenijo svet okoli nas,
Težko bi govorila, kakšen bi naj zgledal normalen odnos odraslega človeka z njegovimi starši. Je normalno, da otrok prevzame skrb nad njimi, ko le-ti ne zmorejo več vsega? Je bolj normalno, da jih pošlje v dom in sam skrbi za svojo družino? So dandanes mladi ljudje pri tridesetih res prisiljeni sprejemati take odločitve, ki prinesejo breme na dušo in zaznamujejo odnos s tistimi, ki so najbolj zaslužni za naše vrednote in pogled na svet - to je z našimi bližnjimi?
Ne vem, mislim, da je dosti prehitro odpikat človeka, ki glede matere nima dobro urejenih odnosov. To se vse LAHKO spremeni, kar je TEŽKO, je spremeniti njegove vrednote. Očitno ima mamo rad, kar je lepo. Očitno ima rad tudi tebe, avsa, če se trudi ostati s teboj, je sprejel tvoja otroka in ti govori o svoji materi. To so lepe vrednote, ki kažejo na lep karakter. Tako mu tudi ne bo tako težko teh perečih odnosov rešiti, saj se pri rešitvi gleda na to, da bo na koncu vsem vpletenim, tebi, njemu in materi, po koncu bolje.
Ni tako težko razmisliti... matere ne bo imel več dolgo, tudi ona ima trnovo življensko pot za sabo, nedolgo tega ji je umrl partner. Ker ima sina rada, bo gotovo tudi sama želela, da je srečen. Če je srečo našel s teboj in tvojima malčkoma, bo to tudi ona uvidela. Kako definirati skrb zanjo, se bosta pa morala skupaj odločit. Ker si sama manj čustveno vpletena, imaš boljše izhodišče, da predlagaš boljše in trajnejše rešitve kot so potešitev najbolj površinskih želja o družbi in negi. Predvsem pa naj vaju oba pri teh odločitvah vodi ljubezen do sočloveka, saj se mu lahko edino tako pomaga.
E.
|
|
|
|