crvicek
|
Zadnjič sem se le na hitro oglasila, zato bom danes spravla skupaj malo več vrstic.... No, kot sem že napisala, sta najini princeski pohiteli za 5 tednov, ker se jima je mudelo nasvet. Da samo na kratko opišem kako se je vse skupaj odvijalo....prejšnji dan sem imela še pregled in je bilo vse ok, tako da sva se z G dogovorila za CR čez 14 dni, zjutraj pa mi je kar naenkrat odtekla voda, tako da smo šibali v porodnišnico še brez popadkov, ko pa so me po 3 urah pripravljali na CR (bil je že planiran zaradi medenične vstave ene dvojčice), pa sem bila odprta že 7 cm in imela redne popadke na 5 min, tako da zdaj lahko rečem, da sem vesela, da sem rodila s CR, ker popadki so boleli ko s****. Vse skupaj se je odvijalo zelo hitro, tako da se nisem takoj niti zavedala da bom rodila, saj sva z možem kar verjela da bom zdržala še dva tedna ker nisem imela nobenih znakov, ki bi nakazovali da se kaj dogaja. Imela pa sem lokalno anestezijo, tako da sem bila prisotna ter slišala in videla moje punčice, ko so prijokale na svet, potem pa so jih odnesli neonatologi da so jih pregledali in nato ju nesli k očiju za par minutk. Sta se pa rodili pravi manekenki, Zoja dolga 45 cm in težka 1900 g, Gaja pa dolga 48 cm in težka 1800 g (podatki za seznamček, ker sem videla da ga pridno ažurirate!) in sta zdravi punčki, no razen tega da imata obe šum na srčku, ki pa po mnenju pediatra ni zaskrbljujoče, ker je to samo ena majhna luknjica, ki se baje do enega leta zapre. Bo pa treba vseeno kontrolirat pri kardiologu. Pred tem me je bilo malo strah posega, ma ko sem ležala na mizi, se je vse dogajalo z brzino, da nisem imela časa razmišljati o tem, saj v dveh minutah so bile že obe zunaj. Malo je bilo le neprijetno ko sem čutila ruvanje in malo mi je bilo slabo zaradi pritiska na črevesje, ma spet nič kaj takega, da se ne da zdržat. Zato punce, nič se bat CR!!! Po CR pa sem že tretji dan bila kot rožica, brez bolečin in veselo obiskovala moje punčke v inkubatorjih. Še najhujše bolečine so bile krčenje maternice prve tri dni po CR. Po porodu sta obe takoj samostojno zadihali, tako da ena je bila v inkubatorju le 3 dni, druga pa 7 dni in sta dobili antibiotik, ker baje naj bi prišlo pri meni do razpoka ovojev zaradi infekcije. Imata pa že od prvega dne zelo močen sesalni refleks, tako da sem si takoj ko sem dobila začela črpati mleko in ju hranila po steklenički, ta teden pa sva se z ta večjo že lepo dojili in upam da se bova naučili še z tamalo. Zaenkrat imam dovolj mleka, čeprav ponoči je glih za glih, saj mi popijeta na 2,5 ure po 70 in po 50 ml, tako da sem si začela piti čaj za dojenje, ker bi ju rada še dolgo hranila z mojim mlekom, saj full dobro dobivata na teži, po 40-50 g na dan, tako da imata že po 2200 g in 2400g in ju je kar veselje hranit, ko jesta s takim apetitom. No toliko zaenkrat...ko bo čas došuščal se še kaj oglasim. Ljubka, držim pesti zate in tvoje pikice! Srečno tudi ostalim!
_____________________________
Najini princeski raseta...
|