|
barni -> Tezave s spanjem (2.2.2010 14:41:46)
|
Imamo 2 leti staro deklico. Od vsega zacetka se ji posvecam sto na uro, verjetno je zaradi tega tudi razvajena, kaj cem.
Naj ze na zacetku povem, da sem po vsej verjetnosti za situacijo, ki jo bom opisala kriva sama. Na njen racun se odpovem veliko stvarem, zvecer nikoli ne grem ven, vedno sem doma. Morda sem premehka, poskusila sem jo v teh dveh letih pustiti ene dvakrat zvecer jokati, da bi kako potem sama zaspala, pa sem obupala, ker nisem zmogla poslusati njenega joka in klicanja naj koncno pridem k njej.
Nasa punca nikakor zvecer ne zaspi sama. Tako vecer za vecer sedim zraven nje in jo drzim za roko ali jo bozam ali ji pojem ali pa samo sedim. Ze da smo prisli do tega, da jo sploh lahko odlozim v posteljo, je dolgo trajalo.
Pa mi ni problem sedeti zraven dokler ne zaspi, problem mi je, ker to traja tudi kako uro, jaz pa sem ze vsa trda, ko visim cez ograjico. Ja pocasi mi preseda, pa ne vem kako naj to prekinem na lep nacin.
Poleg tega ne prespi cele noci. Zbuja se in me klice. Enkrat je imela sredi noci histericen napad, da hoce k meni in se je drla na vse pretege, brez solz, histerija cista. Ne morem je skos jemati k sebi v posteljo, ker se prvic jaz nic ne naspim saj se stalno mece sem in tja in bi najraje spala kar na meni, drugic pa mislim, da jo bom potem tezko navadila, da spi v svoji postelji, kar pa bi res rada dosegla. Tezko mi ja pa tudi noc za nocjo vstajati in hoditi k njej, saj zgodaj vstajam in sem precej neprespana.
Tretji problem je, da je ne sme dati spat nihce drug razen jaz. Ce gre z njo spat oci in sem jaz doma, je cela stala. Je pa zelo vztrajna. Jaz je zal ne morem poslusati eno uro, kako se dere in se mi zdi to tudi nehumano, zato potem pac hodim z njo spat jaz. Morda bi morala biti bolj mocna in ne popustiti, ko joka in prosi, da pridem jaz k njej, samo enostavno ne zmorem. Vedno se postavim v njeno kozo in si mislim, da bi sama tudi zelela, da me pride mami objet. Bi pa rada kdaj sla sama ven ali pa posedela zvecer pred kavcem.
Ne vem po eno strani si mislim, da je se majhna in da rabi cas (je zelo zelo custvena, ogromno se objemava, zdaj mi tudi z ljubcki in bozanjem sama izkazuje neznosti, veliko se crklja, rada je v narocju in sploh ima rada fizicen dotik), po drugi strani pa se mi zdi, da je ze velika punca in da bi pocasi lahko malo spremenila svoje navade.
Sem v dilemi ali naj uvedem sankcije (beri vztrajam, da jo da spat tudi oci, pa ceprav protestira in da je ne jemljem k sebi v posteljo sredi noci) ali pa naj ji dam se cas in pustim zadeve tako kot so.
Dostikrat imam notranje boje, ko mi po eni uri se vendo ne spi in sem zivcna jaz, posedicno se ona in na koncu se skregava, ji na trdo povem, da je poredna, njej je hudo in potem joka...skratka kr neki.
Tiste mamice, katerih otroci tudi ne zapisjo kar tako, da ga odlozis, kako to resujete? Prosim, ne mi pisat odgovorov; mi nimamo tezav, ker nas takoj zaspi, ker rabim konkretne nasvete tistih, ki imajo podobno situacijo ali pa so jo dale skozi.
Hvala.
|
|
|
|