živa
|
Pospravljanje ali, bolje, čistoča našega doma je večni razlog za družinski prepir. Jaz namreč kolikor toliko sproti: - pospravljam cunje, ki jih odložimo npr. na stol ali kavč, jih dam prat (včasih tudi po cel teden ne, pa potem več strojev cunj zaporedoma operem), jih dam v sušilca, zložim in pospravljam v omare, likam samo srajce ali če je kaj res preveč zmečkano; - kuham (čeprav je pred pol meseca moj odkril menzo v službi in potem kuham ali samo zase, morda za otroka, če prideta lačna iz vrtca, ali čez vikend) - zložim posodo v pomivalca in iz njega v omare - pobrišem kuhinjski pult, očistim štedilnik in pomijem hrano iz kuhinjskega lijaka - sesam v jedilnici, kadar so po tleh drobtine ali koščki plastelina (včasih vsak dan, včasih redkeje); drugod posesam po potrebi - pobrišem po tleh, kadar kdo (navadno mali) kaj polije - pospravljam igrače za malima, kadar preveč razmečeta (v igralnici sicer na vsake kvatre, večkrat jih odnašam iz dnevne, kuhinjske mize, kopalnice ipd.). Meni se zdi to čisto dovolj, moj dragi pa - sploh kadar se najavijo kaki obiski - postane obsedena čistilka in me sekira, kakšno imamo . V takih primerih potem jaz pospravim cunje, knjige, igrače, posodo, kar pač je, on pa temeljito posesa, pobriše po tleh, v nulo spuca kuhinjo in kopalnico. Ne gre pa brez tega, kdo več naredi , pri čemer skrb za otroke (predvsem logistika - vrtec, zdravstvo, tudi umivanje, oblačenje/slačenje, spravljanje spat), ki v glavnem pade name, nič ne šteje . Šipe ... hmmm ... od maja, ko smo se vselili, se jih še nisem lotila ... Lp, živa
< Sporočilo je popravil živa -- 27.1.2010 12:42:08 >
|