Samo -> upiranje na nogice (30.6.2005 22:23:07)
|
Eh, mali že sami vedo, kdaj so pripravljeni. Naša je bila ista. Še ni dobro sedela, je že bila vedno usločena kot lok, ne kot struna. Kar stala bi. Neučakana 100 na uro. Pravzaprav se ji to še danes vidi :ups: Smo pa tudi mi imeli tiste v stilu: "Ne je forsirat, bo imela noge na 'O'", ko smo jo vodili za rokice. Do leta in pol so bile res na O, potem so se pa lepo zravnale. Vse te faze je treba dati skozi in, to je najpomebnejše, vedno je treba uživat s tamalimi. Ker te nobena stvar ne more tako zadovoljiti kot zadovoljen in nasmejan obrazek tvojega malega srčka. Aja, skoraj bi pozabil - naša se je potem, ko je začela sedet, zelo rada brezglavo metala vznak. S tem mislim kar vrgla nazaj. Se stegnila in treščila z glavo z vso silo na tla. Seveda sva podlagala blazine, vendar se je 2x zgodilo, da je iz sedečega položaja telebnila na glavo na gola tla tako, da me je bilo že skoraj strah za parket in celotno plato. Res je kriza dokler se ne naučijo padati.
|
|
|
|