roberta
|
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Povečerja, potem ko se oblečeva v pižamo, bi še nekaj jedel, gre še enkrat za mizo. Ok, potem kahlica, ponavadi lula in kaka. Potem borba z umivanjem zobk - sva mu mogla dati pogoj, brez umitih zobk, ni pravljice. Vem, kako je z zavlačevanjem pred spanjem, ampak hkrati pa ne vem, če ne bi še kakal,
Druga zadeva: ko pridemo od zunaj, ne bi slekel žabic pod hlačami ali pulija, notri pa je vroče, a naj ga pustim?
Tretja zadeva: v hiši noče obut copatk oz. ga moram prepričevat. A naj mu dam debele nogavice ali vztrajam pri copatkih? Imamo povečini ploščice, kjer se največ zadržuje.
Četrta zadeva: ful ga je treba prepričevat, ko je treba kam iti. Ok, lahko bi bil doma, ampak potem bi morali vsi ostati doma, to pa se mi ne zdi prav, da bo dveletnik odločal. Npr., mu rečem, da greva k babi, ali pa da gre ati z njim na sok. Da bo mami medtem kaj postorila. Ne, ne grem. In se igra. Potem ko vidi, da odhajava, jok, ampak še kar ne gre. Kako to rešujete?
Saj vem, vzgoja je težka stvar, očitno imam zelo značajsko trdnega fanta, ki se ne da kar tako.
malo si olajšaj in konkretiziraj stvari, pa bo precej laže. grem kar po vrsti.
1. uvedi pravilo: poje se večerja (hrana in pijača) in potem se ne je več! nato se gre umivat (zobki, pižama) in vmes kahlica, ko ga pač prime - na ukaz tukaj žal ne gre  ko je vse to postorjeno, v posteljo, pravljice, lupčke, objemčke in lahko noč. nobene zabave več, nobenega pregovarjanja več... če je žejen, mu prinesi kozarec vode, naj spije kot želi (opozori ga vmes, da je to danes zadnja voda, naj se napije), z njim se vmes ne pogovarjaj "preveč" in nato odnesi kozarec. če bo želel še piti, mu povej, da je že spil, kar je in da je to za danes konec. če reče, da ga kakat, ga pač daj. tu pač nikoli ne vemo, kje smo... samo vmes ga NE zabavaj, se ne pogovajaj z njim, skratka, naj mu bo tam "dolgčas". pojdi v drugo sobo, če je treba. itak se bo tega hitro naveličal, ker verjtno ne išče družbe kahlice, ampak vaju z možem  in ko konča, takoj nazaj v posteljo, brez prepovarjanja, dodatnih pravljic, dodatnega crkljanja itd. temu se reče: gre se spat! če je treba, ga odnesi v posteljo in to brez odvečnih besed.
2. če noče sleči žab, mu pač sleči hlače in naj bo v žabah. moja otroka sta notri večinoma v žabah prav zaradi tega, ker se mi ne da nonstop pregovarjat. pa je volk sit in koza cela.
3. daj mu na noge tisto, kar pač prenaša - če so to debele nogavice, naj bodo pa debele nogavice.... pa kaj, če niso ravno copati. če ga ne zebe v noge, je to povsem ok.
4. tamau nima kaj govorit, kaj in kako naj delate. vidva sta starša. in če rečeta, da nekam gresta, pač greste. ne pa, da ste potem doma, ker se njemu ne da nikamor. pri nas vedno pali, da rečemo, ok, pač midva greva, lahko pa si sama doma... in ko vidi, da se kao zares odpravljamo in da jo bomo pustili, je takoj pri vratih in hoče z nami. mogoče pa moraš enrkat samo probrat vrata zapret za sabo. skor ziher bo zapaničaril, da noče biti sam in da si je premislil. bo to dobra šola, da mislita resno glede tega, da ga bosta "pustila".
otrok mora očitno dojeti, da ni on glavni v hiši. trentuno pa kar je. vse se vrti okoli njega. in če mene vprašaš ni prav nič "značajno trden fant", ampak le otrok, ki je ugotovil, da lahko z malo trmoglavosti pride zelo, zelo daleč. starši smo tu, da usmerjamo otroka. včasih je treba otroka tudi vzdignit in odnest kam. včasih ga je treba tudi na silo oblečt in obut, če se sam noče. včasih ga je treba tudi ustavit z odločnejšim prijemom (če na primer tepe, brca itd)....
malo odločnosti v roke, no... drugače bosta celo življenje okoli njega skakala.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
)... če ni ravno poten ali da ne izgleda kot da mu je vroče, ga poskusi pustiti tako... pa boš videla, kaj se bo zgodilo... 
vzgojne dileme imamo pa itak vsi...
