RE: kakšno je to življenje (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

diana 28 -> RE: kakšno je to življenje (1.2.2010 15:54:33)

Po moje narediš najbolje, da greš stran od njega. Po tem kar si napisala je očitno, da je nezrel. Pa še tista punca, ki je bila z njim na pijači.... malo mi deluje, da jo ''osvajal''... Ne razumem zakaj bi postal ves rdeč... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] 

Kakorkoli...poskrbi zase, da boš srečna ne glede na to kaj ti drugi svetujejo. Ti najbolje veš kaj je dobro zate in mogoče bo tudi ta simpatija obrodila sadove [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Lucrecia -> RE: kakšno je to življenje (1.2.2010 18:02:57)

Joj, punca, stara si čez 30, poskrbi zase in za svoje interese, da bo teb prav, ne drugim. Opravka imaš z neodraslim mulcem, ne zrelim moškim, ki misli samo nase in hkrati še pričakuje, da ga boš pedenala spredaj in zadaj. Mislim, da že dolg časa veš kaj ti je storiti, zato kr korajžno. Na začetku bo mogoče hudo, ampak ne daj se. Prijatelje imaš, pravi prijatelji ti bodo tudi stali ob strani.

Z mamo pa poskusi it na kakšno delavnico o medsebojnih odnosih in čustvenih razmerjih. Predvsem pa poskrbi, da ti ne bo krojila usode z njenimi željami.



marinčica -> RE: kakšno je to življenje (3.2.2010 14:39:30)


Vsi tile odgovori me krepijo, da nisem čisto na tleh in da vsaj vem da še obstaja nekje sončni žarek. Partnerja sem povabila na predavanje za zakonske skupine in ker sem to že poslušala enkrat sem dobila veliko pozitivnih usmeritev za naprej. Sicer je bilo tudi malo cerkveno obarvano, mi to ni tuje, ker kadar mi je hudo, tudi molim... Skratka našla bi se lahko v vsakem vprašanju in odgovorih ki nama prihajajo naproti. Opazila pa sem da je bil dokaj nervozen in ko sem ga vprašala kako se mu je zdelo. Nič, ni komentiral ali izrazil mnenja kako gleda na vso stvar. Odpravila sva se domov brez besed.Povsem hladno. Sicer ne vem ali ga še sploh naj kaj sprašujem?
Ostala sem brez besed in nimam več teme, ki bi se z njim pogovarjala. Intimna nisva bila pa skoraj cel mesec, ker enostavno se mi vse upira, opazila sem da mi ni več do njega. Verjetno ga imam še rada s plati neke navezanosti... Na drugi strani bi morala bit na razpolago vsak ali vsak 2 dan. Verjetno trpi, tako kot jaz. Ko pa potrka slaba vest, da pa se le morem trudit, sem pa jezna nanj in s tem potrta. Najslabše je to, ko razmišljam kako naju je ta ljubezen tako daleč pripeljala da ga počasi videti ne morem. Glede mame pa sem ji predlagala da naj poskusi it na delavnco postavitve družine. Rezultat: bo šla in se je prijavila! Vsaj nekaj dobrega....



Majuska -> RE: kakšno je to življenje (4.2.2010 8:33:22)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica

Veliko težavo vidim pri sebi svojo mamo. Odvisna sem na nek način od nje, ker delam z njo in jo poslušam dan na dan.... Stran ne morem, ker delam dela, ki jih ona ne obvlada in dejansko bi to pomenilo pokop. Ona #naj bi obvladala vse#, ker je težek karakter... Če ni po njenem je cel križ. Vsi so v zraku!!! Pogovorit se tudi ne morem, ker kar znori in ne najdeva skupnega jezika....
Prebrala sem en kaufn knjig in nazadnje je vtis naredila v Kletki življenja, ali nekaj podobnega in sem spoznala da je treba določit meje. Hrabrost je tisto kar najbolj rabim v tem trenutku in malo več samozavesti, ki je izginila? Ne vem kam.... Obstaja veliko strahu v meni in upam da bom mela moč da to prebrodim... še pripišem kaj se bo dogjalo


Aha, brala si knjigo V kleti ljubezni. Super iztočnica za naprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

OK na hitro bom pokomentirala, nisem čisto vsega brala. Po mojem imata problem oba: on je mamin sinček, ki je vajen, da se mu vse prinese k riti in sam ne bo mignil s prstom. Živita skupaj, on pa bi nosil prat domov? Glede kuhanja bi še potrpela, ampak - presneto, če sta na svojem, pa res ni treba, da starši skrbijo zanj, saj je vendar dovolj star.

O ljubosumju - ne razumem, zakaj ga moti kofetkanje s prijateljicami. Ljubosumni so ponavadi ljudje, ki ne zaupajo sebi in vedo, kako bi sami podlegli skušnjavi - ker sklepajo, da so vsi takšni kot on sam, je ljubosumen. To bo moral razčistiti sam pri sebi, ti pa raje bejži stran od takega človeka, ker sem po tvojem pisanju videla, da gre za manipulatorja, ki ti bo čedalje bolj grenil življenje, če se ne boš umaknila.

Praviš, da si srečala simpatijo in da do partnerja ne čutiš več isto kot prej. Če vidiš, da je vajin odnos čedalje slabši, da nista intimna in da je skupnih interesov vedno manj, potem skupaj ne bosta mogla več dolgo funkcionirati. Mislim, da si preveč naivno stopila v skupno življenje in si veliko (ali preveč) pričakovala od partnerja. Uh, nikar ne pričakuj pohval za to, ker si opravila kup gospodinjskih del, moški to le redko opazijo in zraven še mislijo, da jim ni treba migniti s prstom. Jaz od svojega pričakujem vsaj malo pomoči, če ne drugega, naj vsaj zloži posodo v pomivalni stroj, odnese smeti, občasno posesa in vsaj malo sodeluje pri skupnih opravilih. Malo sem zašla ... skratka, če vidiš da se ne trudi(ta) več za vajin odnos, raje prodajta to stanovanje in pojdita vsak na svoje.

Odnos s tvojo mami - mislim, da si še preveč vezana nanjo kljub temu, da si že odrasla. Verjemi vem kaj govorim, tudi sama sem bila kar dolgo doma; ampak pride čas, ko kreganje doseže svoj vrh in je treba prerezati popkovino. Ko sem to storila, sem čutila neverjetno olajšanje, zato ti priporočam, da to storiš tudi sama. OK, jo boš pač srečevala v službi, ampak moraš se oddaljiti od tega, s čim ti poskuša polniti glavo. Odrasla si, imaš svojo osebnost in svoje razmišljanje, zato ne pusti, da ti mama vsiljuje svoj pogled na svet. Morda moraš prebrati še kakšno knjigo na to temo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Poročaj nam, kaj se dogaja in kako si se odločila živeti. Pa srečno!




pridna_janja -> RE: kakšno je to življenje (5.2.2010 11:13:14)

O ljubosumju - ne razumem, zakaj ga moti kofetkanje s prijateljicami. Ljubosumni so ponavadi ljudje, ki ne zaupajo sebi in vedo, kako bi sami podlegli skušnjavi - ker sklepajo, da so vsi takšni kot on sam, je ljubosumen. To bo moral razčistiti sam pri sebi, ti pa raje bejži stran od takega človeka, ker sem po tvojem pisanju videla, da gre za manipulatorja, ki ti bo čedalje bolj grenil življenje, če se ne boš umaknila.


glede ljubosumnosti maš prav jaz sem vedno imela slab dan ko me je bivši napadel (z besedami)zaradi njegove izpade ljubosumnosti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
celo danes je prišel do mene in smo imeli malo kratek stik(kreganje ) zaradi ljubosumnosti čeprav nisva skupaj on pa še kar jebe



marinčica -> RE: kakšno je to življenje (5.2.2010 13:39:00)


Slabo vest mam in ne vem kak se naj tega občutka znebim. Sem mu povedala včeraj da greva s prjatlco, ki me je povabila, na eno prireditev in je že zavihal nos. Je rekel da bo on tudi šel in naj mu povem, da si bo šel po vstopnico. Rekla sem mu da bom premislala oz potem izrazila željo, da bi rada šla sama. Kaj hujšega?! Celo nekateri njegovi znanci tudi "vsi" gredo. In jaz naj bi zdaj imela slabo vest zaradi njih a ne?! Je rekel da je mislil kupit karte in da ni vedel ali bi šla ali ne. Vprašala sem ga zakaj pa ne bi šla?Jaz bi njega presenetila recimo...če nebi šla s kolegico,... Seveda bi šla z njim...Zopet kup vprašanj Kaj je z menoj narobe? Sem mu rekla da če si tako želi it, lahko gre s kakšnim prijatlom, tako kot jz. Sedaj pa že tretiram da nisva več par, in kaj se grem, da vsak zase hodiva....da nikamor nočem z njim.ipd.. Pa nikamor ne povabi, z moje strani je 4/5 vseh pobud. Edino kar je, da gre do staršev. No povejte mi prosim kakšne izkušnje imate drage dame, gospodje??? Ker jez sem ne vem več???? Potem pa je spet bila tišina. REkel mi je rekel naj raje razmislim kaj je bila tema tistega zakonskega predavanja. Da jaz mu ne bom postaljala nobenih rokov, da se ni nič spremenil (zelo malo) in da naj mu ne pravim da ni sposoben živet v dvoje. Da zaradi mene ne bo več zagrenjen in da potem res nisva več za skupaj. Pri tem je ostalo.Torej sem danes odločila da se bova imele lepo in da si ne bom dovolila da mi kdo pokvari popoldan.
pa lep pozdravček



pridna_janja -> RE: kakšno je to življenje (5.2.2010 13:52:01)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica


Slabo vest mam in ne vem kak se naj tega občutka znebim. Sem mu povedala včeraj da greva s prjatlco, ki me je povabila, na eno prireditev in je že zavihal nos. Je rekel da bo on tudi šel in naj mu povem, da si bo šel po vstopnico. Rekla sem mu da bom premislala oz potem izrazila željo, da bi rada šla sama. Kaj hujšega?! Celo nekateri njegovi znanci tudi "vsi" gredo. In jaz naj bi zdaj imela slabo vest zaradi njih a ne?! Je rekel da je mislil kupit karte in da ni vedel ali bi šla ali ne. Vprašala sem ga zakaj pa ne bi šla?Jaz bi njega presenetila recimo...če nebi šla s kolegico,... Seveda bi šla z njim...Zopet kup vprašanj Kaj je z menoj narobe? Sem mu rekla da če si tako želi it, lahko gre s kakšnim prijatlom, tako kot jz. Sedaj pa že tretiram da nisva več par, in kaj se grem, da vsak zase hodiva....da nikamor nočem z njim.ipd.. Pa nikamor ne povabi, z moje strani je 4/5 vseh pobud. Edino kar je, da gre do staršev. No povejte mi prosim kakšne izkušnje imate drage dame, gospodje??? Ker jez sem ne vem več???? Potem pa je spet bila tišina. REkel mi je rekel naj raje razmislim kaj je bila tema tistega zakonskega predavanja. Da jaz mu ne bom postaljala nobenih rokov, da se ni nič spremenil (zelo malo) in da naj mu ne pravim da ni sposoben živet v dvoje. Da zaradi mene ne bo več zagrenjen in da potem res nisva več za skupaj. Pri tem je ostalo.Torej sem danes odločila da se bova imele lepo in da si ne bom dovolila da mi kdo pokvari popoldan.
pa lep pozdravček


Raje prekini vezo jaz sem jo tudi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]dost sem imela njegovo butasto obnašanje  in ljubosumnost in mamin sinček še povrh,raje sem samska ko pa da me en kontrolira in nevem kaj še.



poli* -> RE: kakšno je to življenje (5.2.2010 13:57:12)

marinčica- kolikor sem brala, da si ga povabla na predav. o partnerstvu, se mi zdi, da si se res dala na to, da rešiš zvezo. Tudi če pojdeta narazen, ne boš imela slabe vesti, ker si se res potrudila, da bi se kaj spremenilo. Vseeno pa mislim, da se je iztekel rok vajini zvezi.



Lucrecia -> RE: kakšno je to življenje (6.2.2010 14:38:19)

Temu tvojemu se sploh ne sanja kaj bi rad. In ker nima moči, da bi on končal razmerje, bo raje tebi utrujal in ti vzbujal slabo vest, ker te dost dobr pozna, da ve, na kateri gumb naj pritisne, da bo dosegel svoje. Ne pusti se mu. Škoda energije, ker mu ne bo pomagalo nobeno predavanje, noben tečaj in nobena tvoja solza. Tak je in tak bo ostal. Zaslužiš si boljšega.



plenicka -> RE: kakšno je to življenje (9.2.2010 12:20:07)

Marinčica - najbolj pomembna si ti in pravi čas je, da se odločiš, kako boš živela v prihodnosti...

Iz svojih izkušenj vem, da je zelo težko narediti korak, ki pomeni spremembo v življenju, zato ti želim veliko poguma...

Pa še nekaj: iz vsega napisanega si predstavljam, da je tvoj partner tip moške vrste, ki zelo počasi izumira...ampak poudarek je na zelo počasi...



marinčica -> RE: kakšno je to življenje (9.2.2010 14:30:22)


prireditev je bila super! S kolegico sva se imele super ena a!!!Pozabile sva na čas, ko sva šle še na en drink ven!Zopet se mi je zdelo da "živim" in da nisem gledala koliko je ura in bila skoz neki obremenjena da bi mogle že it...super je bilo in sva rekle da še ponoviva. Razložila sem parterju da sva se imele lepo, da sva šle na drink skratka da je bilo veliko ženske populacije. Ni znal kaj drugega povedat kot aha, a tako, še kaj... Potem pa je drug dan že na kavi zasliševal to prijateljco če je bilo kaj moške populacije zraven??? Ja madona kot da bi rabila 3 bodi garde zraven da me čuvajo. Ne morem pomagat, če sem simpatična in da poznam dosti ljudi, komunikativna, prijazna. A je s tem kaj narobe. Verjetn bi mogla bit zagrenjena in doma za šporhertu. Kolegici ni dal miru in je v hecu rekla da sva jih komaj stran odganjale, pa seveda ni to res. hehe. Kako ljubosumje! Skozi jo je kr nekaj spraševal. Potem pa je zopet bila tema da kako sem se jaz tako spremenila, kaj mi je spet, da se ne morem več ljubit z njim, če vem kaj to zanj pomeni? Ni šel v podrobnosti. In da me ima ful rad. Seveda sem spet podlegla in malo ja manjkalo da ne bil spet solz točila... Še prej pa me je zasliševal kaj imam za plesat z nekom ko ga poznam še predno sem njega spoznala in mi niti pod razno ne bi padlo na glavo da bi bilo kdaj kaj. Niti mi ni všeč,....Bilo je tako da je bil malo vinjen in je pred celo družbo prišel k meni in rekel da enkratno pleševa, da super, da kr tak naprej... In me je res prizadel, komaj sem se zadržala. Vsi so obnemeli. Drug dan pa kot da ni bilo nič. Sploh ne bi nič rekel, če ne bi začela teme, ker me je prizadel, pa še osmešil se je pred prijatelji. Ni mogel zadržati ljubosumja, ker sem se smejala in bila dobre volje in mi je ples v veselje.In naj mu ne govorim da je nezrel. Na koncu se je opravičil, sicer se ne bi.
Mislite da bi kaj naredil na sebi, če bi zopet malo obrnala ploščo?probala sem verjanto da ga bom pustila če ne misli kaj naredit! Pa mi je zabrusil, če jz pa ne mislim nič naredit? Rekla sem mu, da v enem letu se da marsikaj naredit, da lahko nekako zagrabiš za delo, da bo veza uspela, da sodeluješ in da ni več izgovorov da tega ni prej bil navajen delat,....



marinčica -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 11:43:32)

Pozdravljene.
Malo sem rekla da bom še kaj napisala
Dolgo časa sem zbirala pogum in pravi trenutek kaj in kako bi zadeve speljala. Je bilo težko, ampak že od julija meseca sem nazaj pri starših. Nekaj časa so še nekaj omenjali, potem pa so se umirili. Napisala sem mu vse kaj me moti, česa ne toleriram, kaj pričakujem od njega in kaj mu lahko jaz nudim, če ostaneva skupaj. Bi rekla, da sem imela veliko krizo in da ne bom zdržala, ampak nekako sem se privadila. Se slišiva skoraj vsak dan in se pogovarjava, ker se prej nisva znala. Pravi da je ves nesrečen, da mora prati, kuhati - to bolj malo, likati in pospravljati sam. Ker je ostal zaenkrat v stanovanju. Prosi me da naj grem nazaj, da se bo spremenil, ampak da se morava oba zato potruditi. Povabil me je celo na morje, kar se ni zgodilo v vseh lstih odkar sva skupaj?! Pravi da če se jaz ne bom pogovarjala z njemu ,se tudi on ne bo z mano in pika. Imam ga rada, ampak ne vem če je to dovolj. Ne vem a še čutim tisto povezanost med nama in naboj...ker sem bila čist razočarana in mi niti ni, da bi se ljubila z njim. On je pa čisto po moško podkurjen... Očitno sem še kar malo jezna nanj, ne vem
Mencam ali sem pripravljena it nazaj in požreti tisto kar pač je bilo in da bo res bolje in bova znala reševat določene stvari skupaj in ne samo da sem jz tista. Ali naj vse skupaj pustim pri miru še nekaj časa in premislim, čeprav me preganja da me ne razume kaj mam toliko za razmišljat o vsej stvari, ali pa zadevo zaključim.
Ali lahko človek doživi katarzo in se tako spremeni? Ne vem, je pa trdno prepričan da se bom vrnila.
Hvala za branje in lep pozdravček.
M.



Pia* -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 12:27:12)

Predvsem me je zmotilo tole "on je trdno prepričan,da se bom vrnila". sicer sama ga najbolje poznaš, ampak jaz bi z njim zaključila.

Mogoče to, da se slišita ni najboljša varijanta jaz bi ga kakšen mesec pustila popolnoma na miru, da sama razmislim kako naprej in ali se še splača truditi.

Ampak,če te resnično močno ne vleče nazaj ne iti, imeti nekoga rad ni dovolj za zvezo.



majch -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 12:35:58)

tipično, ona gre, on joka, naj pride nazaj, ona se vrne, po enem tednu je vse po starem. Jaz ne bi...moški znajo zelo prepričljivo prosit...pa ni vse za verjet.



Anonimen -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 12:44:45)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica

Pozdravljene.
Malo sem rekla da bom še kaj napisala
Dolgo časa sem zbirala pogum in pravi trenutek kaj in kako bi zadeve speljala. Je bilo težko, ampak že od julija meseca sem nazaj pri starših. Nekaj časa so še nekaj omenjali, potem pa so se umirili. Napisala sem mu vse kaj me moti, česa ne toleriram, kaj pričakujem od njega in kaj mu lahko jaz nudim, če ostaneva skupaj. Bi rekla, da sem imela veliko krizo in da ne bom zdržala, ampak nekako sem se privadila. Se slišiva skoraj vsak dan in se pogovarjava, ker se prej nisva znala. Pravi da je ves nesrečen, da mora prati, kuhati - to bolj malo, likati in pospravljati sam. Ker je ostal zaenkrat v stanovanju. Prosi me da naj grem nazaj, da se bo spremenil, ampak da se morava oba zato potruditi. Povabil me je celo na morje, kar se ni zgodilo v vseh lstih odkar sva skupaj?! Pravi da če se jaz ne bom pogovarjala z njemu ,se tudi on ne bo z mano in pika. Imam ga rada, ampak ne vem če je to dovolj. Ne vem a še čutim tisto povezanost med nama in naboj...ker sem bila čist razočarana in mi niti ni, da bi se ljubila z njim. On je pa čisto po moško podkurjen... Očitno sem še kar malo jezna nanj, ne vem
Mencam ali sem pripravljena it nazaj in požreti tisto kar pač je bilo in da bo res bolje in bova znala reševat določene stvari skupaj in ne samo da sem jz tista. Ali naj vse skupaj pustim pri miru še nekaj časa in premislim, čeprav me preganja da me ne razume kaj mam toliko za razmišljat o vsej stvari, ali pa zadevo zaključim.
Ali lahko človek doživi katarzo in se tako spremeni? Ne vem, je pa trdno prepričan da se bom vrnila.
Hvala za branje in lep pozdravček.
M.


Dokler te bo izsiljeval, ne bo nobene katarze. Ko ti kaj takega reče, rečeš ok in odložiš telefon. Pika!



Taula -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 14:04:52)

On je nesrečen ker mora doma delati, ne ker si ti šla. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]Ah se mi zdi da je res kot so napisale...par dni bo angelček, potem pa po starem. Pa najbolje je da prekineta stike..nič pogovorov, da si razčistiš kaj želiš.




diana 28 -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 14:32:45)

Pravi da je ves nesrečen, da mora prati, kuhati - to bolj malo, likati in pospravljati sam.


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]...Saj ne moreš verjet.... Ves nesrečen je , ker mora delat vse sam. Pa naj si najde eno ''čistilko'' verjetno rabi samo to, da mu nekdo vse prinese k riti...

No, saj ne vem, mogoče ni mislil glih tako. Ma ta je res dobra izjava... Jaz si na njegovem mestu tega glih nebi upala rečt.....



krauca -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 14:37:59)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica

Pravi da je ves nesrečen, da mora prati, kuhati - to bolj malo, likati in pospravljati sam.



Je pa res bogi.... ker to je pa ja vse ženska naloga, a ne?
kok me razp**** tile mamini sinčki.




Vijoličarka -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 15:53:07)

V bistvu si šla, pa nisi šla. Mar je res potrebno, da se slišita vsak dan? Mar ne bi bilo bolje, da prekinila stike, da bi ti zadihala, začela prebolevati, zaživela? Tako pa se ti vsak dan obeša na dušo.

Po mojih standardih bi rekla, da je kot človek popolnoma nedozorel, da ni sposoben prerasti vzorca, ki ga je gledal vse življenje in da on v resnici ne vidi, da bi bilo kaj res narobe v vajinem odnosu. Ženske so vendar zato, da ga strežejo, tako kot njegova mama, da mislijo nanj in na njegovo dobro.

In on zdaj misli, da je ne vem kakšen heroj, ko ti poroča o gospodinjskih opravilih, ki jih mora opravljati - skoraj očitajoče. Ja, želi si, da prideš nazaj in prevzameš svoje dolžnosti. Domov k mami ne gre samo zato, ker doma pri mami ni seksa. In da te obremenjuje s svojim poželenjem, ko si ti vsa zmedena, ranjena...

On, on, on in še enkrat on. Zapustila si ga, ker ti je prekipelo, on naj bi si prizadeval, da prideš nazaj - in kako to počne? Z ultimatom, da moraš govoriti z njim, drugače tudi on ne bo s tabo. Ja hudiča? Kdo je zdaj tukaj zainteresiran, da ti prideš nazaj? Z njegovega stališča bi morala očitno ti sama biti bolj zainteresirana, kot on.

Morda se motim, ampak občutek imam, da si ti precej podložna oseba po naravi. Nekako tako vzgojena že s strani matere. In on nagonsko ve, da bo bolj podložno težko našel. In ker je len in navajen, da njemu pečene piške z neba padajo, se ni pripravljen potruditi za vajin odnos in če se le da, se tudi ne bi preveč trudil, če bi bilo treba najti drugo žensko. Da pa preverja teren, si ga pa že našla, ko sta bila še skupaj.

In kaj se to pravi, da on kar ve, da boš prišla nazaj? Kakšna samozavest, vraga! Ne da ti dihati, ne da ti ne časa in ne prostora, da bi svobodno zadihala - briga njega, kaj naj bi bilo narobe, narobe je predvsem to, da njega nihče ne pedena in da ima polne hlače. Mogoče je tudi pohlepen - stanovanje bo treba ali prodati ali pa ti bo moral vrniti vložek in prevzeti tvoj del kredita, pa tega noče.

Spreobrnitev je sicer možna, a zelo redka. Tale tvoj biser je daleč od nje. Če boš šla nazaj, bo še huje, kot prej. Kajti potem bo zagotovo vedel, da te ima v oblasti in naslednjič morda niti ne boš zmogla iti stran.

Če bi te ta človek imel resnično rad, bi ga bilo prekleto strah, da ga boš dokončno zapustila. In nazaj te ne bi privabljal z ultimati, grožnjami, jamranjem nad svojo nesrečo in posmehovanjem: češ, saj vem, da se boš itak vrnila. On ti jemlje človeško dostojanstvo. In morda  bo, če ne boš poslušala in se grizla zaradi njegovih jeremijad vsak dan, to postalo tudi tebi jasno.



marinčica -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 17:21:31)

 
Ja res je, sem šla stran, a sem še vedno v stiku. Napaka, jz to vem. Nasl. teden sem sama brez kogarkoli in bom mu povedala da naj me ne kliče. Danes je rekel celo da gre rezervirat morje!Ja pa sej me je skoraj kap. Mah če sem malo egoistična, bom pač šla. Nikoli se ni spomnil na kaj takega, sedaj pa kar naj pokaže če ga je kje kaj....Ampak to ne bo pomenilo da grem nazaj! Bom pa njegovo taktiko ubrala. Nočem biti nesramna, ampak ko bi se prej zavedal kako in kaj in sedaj ko se je situacija malo umirila, on vidi samo lepe stvari...Jz pa nisem pozabila tistih ta hudih, zaradi česa sem naredila ta korak in zakaj vztrajam doma. Sicer mi starši malo že pritiskajo name, da se naj že enkrat dogovoriva, ali tak ali drugače in ne nekaj vmes...
Domov on ne gre, ker bi bil zanj to poraz, da bi šel "jokat" nazaj. Jaz nisem šla jokat k staršem, ampak sem se umaknila, ker nisem več zdržala v najinem stanovanju. Prav psihično utrujena sem bila od vsega kreganja in nepogovorov. Ja, povedala sem mu da zna manipulirat z mano in da si tega ne bom več dovolila.
Skratka  v tednu ko je pred mano se bom posvetila sebi in se nekako odločila kaj bom.
Hvala vam in poročam.LP



Colt -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 17:23:20)

IZVIRNO SPOROČILO: majch

tipično, ona gre, on joka, naj pride nazaj, ona se vrne, po enem tednu je vse po starem. Jaz ne bi...moški znajo zelo prepričljivo prosit...pa ni vse za verjet.


Moški znajo prepričljivo prosit? Ženske pa ne? Ženske znajo ''prosit'' še na mnoge mnoge druge načine, da bi izpadle čim bolj avtentične [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Andromeda -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 17:50:17)


IZVIRNO SPOROČILO: marinčica

Pozdravljene.
Malo sem rekla da bom še kaj napisala
Dolgo časa sem zbirala pogum in pravi trenutek kaj in kako bi zadeve speljala. Je bilo težko, ampak že od julija meseca sem nazaj pri starših. Nekaj časa so še nekaj omenjali, potem pa so se umirili. Napisala sem mu vse kaj me moti, česa ne toleriram, kaj pričakujem od njega in kaj mu lahko jaz nudim, če ostaneva skupaj. Bi rekla, da sem imela veliko krizo in da ne bom zdržala, ampak nekako sem se privadila. Se slišiva skoraj vsak dan in se pogovarjava, ker se prej nisva znala. Pravi da je ves nesrečen, da mora prati, kuhati - to bolj malo, likati in pospravljati sam. Ker je ostal zaenkrat v stanovanju. Prosi me da naj grem nazaj, da se bo spremenil, ampak da se morava oba zato potruditi. Povabil me je celo na morje, kar se ni zgodilo v vseh lstih odkar sva skupaj?! Pravi da če se jaz ne bom pogovarjala z njemu ,se tudi on ne bo z mano in pika. Imam ga rada, ampak ne vem če je to dovolj. Ne vem a še čutim tisto povezanost med nama in naboj...ker sem bila čist razočarana in mi niti ni, da bi se ljubila z njim. On je pa čisto po moško podkurjen... Očitno sem še kar malo jezna nanj, ne vem
Mencam ali sem pripravljena it nazaj in požreti tisto kar pač je bilo in da bo res bolje in bova znala reševat določene stvari skupaj in ne samo da sem jz tista. Ali naj vse skupaj pustim pri miru še nekaj časa in premislim, čeprav me preganja da me ne razume kaj mam toliko za razmišljat o vsej stvari, ali pa zadevo zaključim.
Ali lahko človek doživi katarzo in se tako spremeni? Ne vem, je pa trdno prepričan da se bom vrnila.
Hvala za branje in lep pozdravček.
M.



Draga moja, skoraj si splavala ven iz tega dreka, sedaj pa boš zaradi enega klica in obljube, da gresta na morje potonila na dno? [sm=zmeden.gif] Začni se že enkrat spoštovati in prekini dokončno s takim človekom!



Anonimen -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 20:36:40)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica

Ja, povedala sem mu da zna manipulirat z mano in da si tega ne bom več dovolila.


Poveš lahko, poveš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], ampak delaš ravno obratno.



Vijoličarka -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 20:40:09)

IZVIRNO SPOROČILO: marinčica


Nasl. teden sem sama brez kogarkoli in bom mu povedala da naj me ne kliče. Danes je rekel celo da gre rezervirat morje!Ja pa sej me je skoraj kap. Mah če sem malo egoistična, bom pač šla. Nikoli se ni spomnil na kaj takega, sedaj pa kar naj pokaže če ga je kje kaj....Ampak to ne bo pomenilo da grem nazaj!


Oprosti, ampak tole je totalno otročje. Če misliš s človekom končati, potem ne hodi z njim na morje. Kaj naj se zdaj on pokaže? Kaj te zanima? Mar nisi že vsega videla? In po vsej verjetnosti se zelo se motiš, če misliš, da 'to ne pomeni, da grem nazaj'.

Če si se odločila, da boš odrasla, postala gospodar svojega življenja, šla naprej in rasla, potem to stori. Če pa se misliš iti te otročarije sem ter tja, pa 'naj me vsaj na morje pelje, ko me nikoli ni', potem sta pa mogoče res ravno za skupaj.

Ti raje misli na to, kako boš prišla nazaj do denarja, ki si ga vložila v stanovanje, ne pa, kako ga boš obrala, da te bo enkrat na morje peljal.

Se opravičujem, če sem groba, ampak tale tvoja izjava!



Anonimen -> RE: kakšno je to življenje (13.8.2010 22:42:58)

Jz pa nisem pozabila tistih ta hudih, zaradi česa sem naredila ta korak in zakaj vztrajam doma. Skratka  v tednu ko je pred mano se bom posvetila sebi in se nekako odločila kaj bom.


Drugačnih kot hudih in slabih stvari pri njem sploh nisi videla. Saj ti je vse narobe, kar naredi..tak dolg spisek, preberi še parkrat za sabo. Ne vem no, ampak da ljudi, ki jih imaš (baje) rada, vidiš v tako slabih lučeh? In potem se nekaj zgovarjaš, da ga imaš rada, a po drugi strani razmišljaš o taktikah kot jih ima on? Ma ti si ena nezrela punči, ki še dolgo niti sama ne bo vedela, kaj bi rada, kaj šele, da bi konsenz dosegla s partnerjem.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3] 4   Naslednja stran >   >>