christiana21
|
dobro jutro! Klara Gloria je prestala operacijo, vendar se je vse skupaj zelo zakompliciralo. Planirano je bilo, da bo v operacijski nekje eno uro, odstranijo stomo, zašijejo črevo in je to to. Potem naj bi šla takoj na oddelek, zbujena iz narkoze, ker je pač rutinska operacija, vendar ni bilo tako. Ko jo je dr. Gvardijančičeva odprla je videla katastrofo. Debelo črevo je bilo v zarastlinah, tanko črevo polno izrastkov in del črevesa, ki bi mogel bit speljan v stomo, ni bil. Pred operacijsko sem stala več kot 4. ure, jokala, se tresla in vsa v skrbeh gledala vsakega od zdravstvenega osebja, ki so hodili skozi vrata dela, kjer je intenzivna nega in operacijske sobe, upala sem, da mi bodo kaj povedali, vendar sem dobila samo ostel komentar, naj se vsedem in ne stojim pri vratih.Počakala sem še kakšni dve uri, nato sem prosila informatorja, če lahko gre vprašat kaj se z malo dogaja. Vrnil se je in povedal, da je mala še kar v operacijski in, da ko končajo mi bo več informacij dala kirurginja. Po petih urah čakanja je prišla kirurginja in povedala stanje ter da male ne bodo zbujali, ker bi jo preveč bolelo, ostala bo na intenzivni negi, priklopljena na aparate, neodzivna in na respiratorju. Nekaj čez 15. uro sem uspela videt svojo navihanko, spala je, bila je bleda, dihala je s pomočjo respiratorja, na vratu je imela kanilo speljano direktno do srčka in reva je bila vsa v cevkah. Malo sem jo pobožala, želela sem jo stisnit k sebi, ji dat lubčka, jo pocrkljat, ampak ni šlo. Lahko sem jo pa vsaj pobožala in ji povedala, da sem ponosna nanjo.
_____________________________
Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.
|