|
Radenska_ -> RE: živeti sami ali v hiši staršev (4.9.2010 8:52:25)
|
Pozdravljene,
sem prebrala tole temo...Sama imam pa sledeč problem, ki me že tako nervira, da sem čisto na koncu z živci.
Stara sem sicer 23 let, ne načrtujem otrok (zaenkrat) se pa s fantom meniva o tem, kje in kako bova živela.
Pri njem je frej cel štuk, a je za moje pojme potreben popolne obnove, kuhinje ni, menjava oken (polovico tega kar pokurijo spustijo v zrak, a v to noben ne verjame, haha...), pozimi me tam zebe ko cucka - toliko o ogrevanju, zbit kopalnico in Wc...skratka, skorajda enako kot surovo stanovanje narest z nule. Se mi zdi da verjetno bi blo tam 20k€, pa še to ne vem, nimam občutka...mogoče celo več.
Pri meni doma je še sestra, je pa vse urejeno a ni kuhinje.
Jaz ne bi bila nikjer. Ne pri mojih, ne pri njegovih. Točno vem, kaj bo če bova pri meni, vem pa tudi, da se mi bo odpeljalo pri njegovih. Ko mi tečnari da zakaj bi se mi pri njegovih odpeljalo, pa da delam probleme tam kjer jih ni... Dejstvo je da jaz nočem z nobenimi starši živet! mam v familiji najmanj tri primere, odličnih odnosov preden so živeli skupaj,pokvarjenih odnosov med življenjem skupaj in hladnih odnosov po življenju skupaj. HVALA LEPA!
Imam tudi prazno stanovanje v hiši starih staršev, opremljeno v nulo, pa mi na kraj pameti ne pade it tja - ker vem kakšna sta in vem kako bi se kregali.
Pri njegovih bi mi živce spipal fotr, ker mi njegovo nazadnjaško mišljenje ni všeč, saj so mi čist fajn, za tisti dan ali dva na teden ko sem tam...Pa dejstvo da pri njih je kar v navadi, da folk samo pozvoni in gre notr. HALO?!
dvakrat se mi je zgodilo, da me je skorda njegov frend pri seksu zalotil! Ker je kr prišel gor v sobo. Mislim...že takrat mi je piskr odneslo.
In zdaj naj se jaz preselim tja?
Pozabljam še na to, da unih 20k€ mi ne bo izplačal nihče, oziroma ne meni, ne njemu. Ker nimajo od kje.
Namen je namreč nekje bit začasno, pa potem gradit enrkat hišo.
Fant vidi vse črno belo.
Ko rečem, greva v najemnino, raje vržem tistih 20k€ za 2 ali tri leta najemnine! Kar se mene tiče jih bom vrgla skozi okno na enak način, pa še mir bom imela. In ta mir se mi zdi neprecenljiv, pa še ohranjanje dobrih odnosov - tudi to.
O najemnini noče niti slišat. O stanovanju pa še manj....
pa rečem kaj ko bi pa kupila nekaj manjšega, v kakem naselju (res pa je da v mesto v blok pa ne bi šel nihče izmed naju) je pa spet cel hudič, ker kao če vem kako se krediti preplačujejo, in da zdej bo vzel kredit za stanovanje, pol bo pa kaj...tisto prodal, 1× preplačal kedit in vzel novega?
Pri vsem tem pozablja, da bodo meni moj starši finančno precej pomagali.
Jaz ne vem, iz vsega se mi zdi še najboljša najemnina, sploh da vidiva če sploh sa za skup al se bova pri vseh odločitvah tako pobila, ker kao stoji eden na enem, drugi pa na drugem bregu, čeprav se meni ne zdi čisto tako. Jaz sem ponudila več možnosti, samo življenje s starši zavračam, on pa očitno ima neke druge namene in je kot konj s plašnicami na glavi.
pod stresom sem, živčna....vsega imam poln k*. Kaj na vse skupaj pravite ostale?
|
|
|
|