kristinaj
|
da se bo sama igrala boš še čakala....saj nimaš drugega dela kot to, da se z njo ukvarjaš... jaz se ne spomnem, da bi moji vreščali je pa res, da sem bila non stop z njimi, če ne v kockah, v knjigicah, malo sta se pa tudi sama zamotla s plazenjem, vstajanjem...
tudi jaz nisem nič naredila dokler sta bila pokonci, ko je bilo spanje na vrsti pa gas, vse po vrsti...
če imaš nekaj nujnega za narediti jo pusti naj se dere, da greš v drugi prostor in joče je pa normalno, ker te ne vidi
če imaš za skuhati jo daj v stolček za hranjenje, zveži jo in naj te gleda kako kuhaš, po možnosti ji še kaj na mizico vrži, da bo gledala, se igrala...
jaz sem imela približno tak ritem... zjutraj smo vstali, preoblečt enga, drugega otroka, odpravit sebe, malo igranja, zajtrk, če je bilo lepo ven na sprehod, domov in kosilo, potem spanje, malica, sprehod, večerja.. s tem da je vmes še ogromno dela, pa stalno neko prilagajanje, lovljenje ur, ko sta jedla in kdaj bosta spet, da ne bosta lačna šla ven.. umivanje, previjanje, preoblačenje... non stop kaj za delat tako, da časa za sitnarit je bilo malo...
_____________________________
polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g
bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ja, tvoj otrok je res v obdobju, ko se boji, da mamica ne pride nazaj. Četudi se pokriješ z deko, misli, da si izginila, da te ni, on ne ve, da si v bistvu še vedno tam, samo skrita pod deko. on se zdaj počasi mora naučiti, da ko odideš, prideš vedno nazaj, da če si pokrita, da si še vedno tu. Resno si preberi kako knjigo o razvoju, mišljenju otrok, oz dojenčkov. 
