IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Jaz sem optimistka, zato upam, da bi po pomoti našla rešitev.
 
Problem je samo v tem, ker, glede na to, da nimam pojma o matematiki, sploh ne bi vedela, da imam rešitev pred sabo, četudi bi gledala vanjo.

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Mislim, da se ta milijon dolarjev nekako... oddaljuje od mene.

IZVIRNO SPOROČILO: Ulla80
pa čist blizu si že bla, a ne

Ja, nooo... celo to, kdo je bil Reimann, sem že ugotovila.

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Ja kaj potem? A mi zna katera to hipotezo malo (oz. fajn) bolj po kmečko pojasniti?

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Z rdečo vam pa označim besede, ki jih razumem.

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Reimannova hipoteza pravi, da imajo vse netrivialne ničle Reimannove zeta funkcije realni del Re = 1/2. Dokaz te trditve bi imel velike posledice v teoriji števil, posebej so te ničle povezane z distribucijo praštevil.
Riemannova zeta funkcija ζ(s) je definirana za vsa  kompleksna števila, s ≠ 1, in ima ničle tudi za negativna naravna števila ( pri s = −2, s = −4, s = −6, …). Te se imenujejo trivialne ničle. Vse netrivialne ničle torej ležijo na t.i. kritični črti, ½ + it, kjer je t realno število in i imaginarna enota.

Definirana je z neskončno vrsto, ki konvergira absolutno na odprti polravnini za Re(s) > 1 in divergira na odprti polravnini za Re(s) < 1. Funkcijo, definirano z vsoto vrste na polravnini konvergence, se da zvezno razširiti na vsa kompleksna števila za s ≠ 1. Za s = 1 pa je funkcija formalno enaka vsoti harmonične vrste in divergira. Zeta funkcija postane holomorfna funkcija kompleksne spremenljivke na območju {s ∈ C : s ≠ 1} kompleksne ravnine in ima enostaven pol pri s = 1 z residuom 1.