|
babyloverka -> RE: zanositev - moja zgodba (29.1.2010 9:57:50)
|
čestitke vsem, lepe zgodbe.
najina zgodba:
lubija sem peljala na razvajanje in mu v enem romantičnem trenutnku povedala, da se mi zdi da je sedaj pravi čas za otroka. bil je presenečen. rekel je da je on mislil na tem začet delat čez nekaj mesecev. jaz razočarana. nato mu razložim, da je malo takih parov, ki bi jim ratalo takoj, v prvih poskusih in da mora upoštevati tudi to. nato sem ga pustila da premisli, v sebi pa sem jokala, ker sem pričakovala drugačen odziv. no čez kakšen teden pa se je moj gospod odločil, da sva že pripravljena na otročka in par mesec gor ali dol.
kmalu sva začela delati na tem in nestrpno čakala čas prve menstracije. prvi dan je ni bilo, kupim test, negativno. po nekaj dneh pride. majčkeno razočaranje. govorim si, da je to komaj prvi mesec in da bo naslednji mesec. naslednji mesec ista zgodba. in tako še nekaj časa. in vsak mesec večje razočaranje nad tetko. spolnost je izgubila svoj čar. malo je že vse skupaj pritiskalo na psiho. nato zanosi moja dobra prijateljica, šok za naju. si lahko predstavljate kako mi je bilo, ko je vsa vesela povedala da je noseča?? bila sem vesela za njo, v meni se je pa vse trgalo. potem sva se dogovorila da se sprostima, da ne bova mislila na to, da ko bo pač bo. sama sem si zadala misel da če še po treh mesecih ne bo nič, grem na pregled. potem pa... čakam menstruacijo... je ni... delam test že 115ič... negativno... še je ni... delam test, bleda črtica... ne morem verjetttt... drugi dan delam test... dve črtici!!! nepopisno veselje, ki se ti zgodi redko v življenju. aprila imam rok, nekaj tednov za prijateljico in komaj čakam da svojega mišeka stisnem k sebi.
me je pa ves ta proces streznil, meni je bilo po nekaj mesecih težko in sem veliko premišljevala kako je šele tistim, ki se trudijo leta in z raznimi metodami, spet po drugi strani pa eni ljudje tako grdo ravnajo s svojimi otroci.
otroci so dar, nosečnost je nekaj fantastičnega, spoštujmo to!!
|
|
|
|