|
barni -> RE: Strah ali kaj drugega? (6.1.2010 7:49:30)
|
Jaz pa mislim, da gre bolj za obdobje, ko zeli vec pozornosti. Vsaj meni se zid, da gre pri nasi za to.
Na primer pri nas je navajena, da jo vedno dam jaz spat (zal se nismo iznasli nacina, da bi jo lahko dal oci, ce sem jaz doma). Ko me enkrat ni bilo, jo je dal oci spat. Ocitno je bil zanjo to sok, ker se me je naslednja dva dneva drzala kot klop. Objemala, v narocje, ni hotela zaspat, skos klicala mami mami kje si...
Ne vem meni se zid, da ima kar neke napade te potrebe po dodatni pozornosti v valovih. En cas ni panike, potem pa pridejo kaksni dnevi, ko noce bit brez mene. Zdi se mi, da je to povezano s tem, koliko sem z njo. Ali pa morda to pac je en del odrascanja. Tudi jaz sem pomislila, da jo je strah, po mojem kvecjemu tega, da bi jaz sla, ona bi pa rada, da sem zraven.
VEm da ti nisem kaj dosti pomagala, samo pri nas je bilo podobno, pa smo en cas vztrajali, da je sla spat v svojo posteljoi, vcasih pa smo popustili in je spala pri nama. Potem pa je to spelt minilo in je bilo ok in je spet spala v svoji postelji.
Kaj pa vem, kaj se mota po teh glavicah...dans na primer se je 3x zbudila ponoci, prvic vpila NE NE, drugic MAMI KJE SI in tretjic nekaj jokala. Ocitno je nekaj sanjala ali kaj vem kaj in je potem nunjno rabila, da se me je tiscala, da je lahko zaspala.
CE te ne moti, naj spi pri vama. Mene to moti, saj potem jaz nic ne spim, ker se stalno premika, obraca, smrci (ker imam malo poln nos)...skratka bolj malo imam od spanca, pa se zrine me skoraj dol s postelje ali pa se dobesedno vleze name, da komaj diham. REs je smesna, ce to ne bi bilo sredi noc [sm=smiley36.gif]
|
|
|
|