TiaSara -> RE: pomoč-jok v varstvu (9.1.2010 21:44:03)
|
Tole prebiram, čeprav se me ne tiče še zelo, ker imam HB še nekaj prekrasnih mesecev porodniške (pa že zdaj malo razmišljam o tem). Ampak bi rada povedala samo to, da navajanje in privajanje otroka na druge ljudi po mojem ne sme zgledati tako da otroka nekje pustiš čimprej "da bo videl kako je", pač pa se gre bolj za občutek zaupanja, ki mu ga moraš vcepiti! Če ga kar naprej "odrivaš" k drugim da bo samostojen in te ne bo rabil, potem te bo vedno bolj rabil. Nekateri, ki so bili celo leto (ali dve) samo pod maminim krilom, tako rekoč "razvajeni", se dostikrat izkažejo za veliko bolj samostojne, ubogljive, družabne, prilagodljive, kot pa tisti ki niso imeli taprave povezanosti in crkljanja s svojimi starši. Je pa seveda odvisno tudi od karakterja otroka. Tudi jaz se strinjam s tem. Jaz imam dva in za prvega sem imela dosti več časa kot za drugo, lahko bi rekla, je bil bolj razvajen, pa ni bilo nobenih težav ne z uvajanjem, ne s sprejemanjem tujih oseb. Tamala je pa čist druga in dolgo časa ni bil dober noben drug kot mami - glede na to, da je tudi taprvi še majhen, sem jo zelo želela oddati v varstvo še komu drugemu, ampak ni šlo. In tako kot pišeš, bolj kot sem jo silila (ne dobesedno seveda), slabše je bilo. K moji sestri, ki jo je vedno hotela pestovati, tudi ko je mala pri njej jokala, še vedno noče. Gre pa po določenem času brez težav h kakšnemu znancu, ki ji da dovolj časa, da se sama odloči za ta korak.
|
|
|
|