IZVIRNO SPOROČILO: roberta

IZVIRNO SPOROČILO: Hope2

Zgleda kot najbolj razvajen otrok, pa ni.

ne bit huda, ampak jaz bi rekla, da vseeno malce razvajen je

fant mora ugotoviti, da si ti šef in ne on. tako pač je. in trenutno nisi ti šef, ampak on, ker doseže vse kar želi z dretjem in metanjem po tleh. starši moramo postavljati meje. starši moramo povedati, kaj lahko in kaj ne. starši moramo otroka obvarovati pred nevarnostjo, ker je sami še ne vidijo in spoznajo. in če ob vsem tem pride zraven jok in stok zaradi onemogočanja njegove svobode, naj tako pač bo. pusti mu odločanje o ti. nepomembnih zadevah: ali bi jedel jabolko ali kivi, ali bo oblekel te hlače ali one, ali bi jedel z žlico ali vilico... ne pusti pa mu odločati o tem, ali lahko dirka po pločniku ob dirjajočih avtomobilih ob strani ali da z jokom izsiljuje stvari v trgovini.

vem, da ni lih najbolj prijetno, ko ti sceno naredi sredi polne trgovine, ampak to pač tako pri malih otrocih je. to počejo, ker jih zanima ali jim bo uspelo priti do konca. jaz otroka najprej opozorim, naj se ne dere, da se bomo lahko pogovorili o tem kar ga muči, če pa ne želi oz. vidim, da z prijaznostjo trenutno ne bom nikamor prišla, mirno zgrabim otroka preko trebuha in ga v vodoravnem položaju odnesem ven, pa naj zaradi mene tuli kolikor želi. na poglede drugih pa se poskušam ne ozirat, ker itak ne razumejo in mi je potem vseeno, kaj si mislijo... zunaj pa se itak pomiri in potem se "pogovorimo" - o sprejemljivosti takšenga obnašanja, ali smo bili prijazni, zakaj smo prijazni, zakaj se ne tepemo in brcamo, kako se pogovarjamo, ko kaj želimo... otrokovi starosti primerno seveda.

če pa je to cesta ali druga nevarnost, pa sploh! nima kaj sam tekati gor in dol med ljudmi in avtomobili. ponudi roko, če je ne primi, ga opozori na roko, če je ne prime, pa ga ti primi za roko. če jo izmakne, pa ga primi ti trdno in odločno za roko, in če še vedno ne bo šlo, ga vzemi v naročje in ga nesi - ob tem mu seveda onemogoči, da bi se otepal oz. te tepel, to pri 13 mesečniku gre, ker niso tako veliki, da jih ne bi mogli nesti in držati za roke in noge tako, da se ne more otepati. ob enem mu mirno ponavljaj, da ko se bo pomiril, ga boš spustila. in ko se bo, ga spusti in ponovno opozori na roko, ki ti jo mora dati, ker je npr. zaradi avtov nevarno ali karkoli že. in če ne bo šlo, ponovo vajo... vse dokler ne bo ugotovil, da bo tako kot si rekla ti in ne tako kot si želi on.

treba bo vztrajat in postavljat meje. če jih ne boš ti, jih bo on. in pri 13 mesecih lahko postaviš že marsikatero mejo. ker a veš, majhni razvajeneži zrastejo v velike razvajeneže. in taki otroci so običajno zelo težavni najstniki, ki nimajo veliko prijateljev, se čutijo popolnoma nerazumeljene in zmedene, kažejo slabe rezultate v šoli, terorizirajo vse okoli sebe z nemogočimi zahtevami in počnejo še cel kup drugih netakodobrihstvari. zato: ukrepaj! 

če si kaj bralne sorte, pa si preberi kaj od Bogdana Žorža, npr. Razvajenost: rak sodobne družbe.

IZVIRNO SPOROČILO: Hope2

Naš malček je shodil sam pri 9 mesecih. Nikoli ga nismo držali za roke. Zdaj pri 13 že lepo maršira in teče in ker je zelo živahen ga je povsod veliko. Tu je še vse ok, ampak problem nastopi, ker noče, da ga primem za roko in ga vodim. Npr smo v šoping centru ali na pločniku ob cesti... torej ob taki ali drugačni nevarnosti, on pa bi šibal po svoje . Če ga primem za roko, se otepa, joka in meče po tleh, tuli da se vsi naokoli obračajo in naju gledajo. Zgleda kot najbolj razvajen otrok, pa ni.

Kako se lotit zadeve? Ga bo minilo? KDaj? Zdaj mu še ne morem razlagat, da je nevarno in me mora držat za roko, ker tega še ne razume. Na koncu ga vzamem v naročje in greva naprej, ampak velikokrat se tudi tako pritožuje, saj bi on hodil in potem spet tuljenje in trganje v naročju.