onjamnv -> RE: kaj naj naredim? (9.1.2010 14:59:41)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ulla80 IZVIRNO SPOROČILO: Gina IZVIRNO SPOROČILO: ronja Če jima ne bo fajn z mano toliko, da bi se me kdaj pa kdaj želeli videt, potem je že nekaj narobe z našim odnosom. IN kako boš to dosegla? Imaš ti to moč? Samo toliko, starševaska ljubezen in razumevanje in prizadevanje nista vedno dovolj. Kako boš imela to moč, naredit odnose ok? to je v bistvu res. sam ne čist[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ni čist tko, da nič ne moreš. jaz ne verjamem v to, da vsak dela v dobri veri da dela prav. jaz mislim da v sebi točno veš, da ne delaš prav, na sploh, ne samo v odnosu do otroka. kaj pa vem no, al pa sem samo optimist[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] pa lahko navzven še tako zgleda, kako dober starš si in zgledno skrbiš za otroke, pa vse jim nudiš in omogočiš, pa jih zraven fajn čustveno manipuliraš in vsakemu še razlagaš, kako za otroka bi pa vse naredil in nekako okolica kar vsrka to, kako dober starš si. samo otrok ti pa hrbet obrne potem, ko ima to možnost. pa ne zarad karakterja, ampak zarad tistega, kar je bilo v odnosu narobe. in ne verjamem, da starš pojma nima, kaj je bilo to narobe. točno ve. s tem se jaz še tudi ubadam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ja jaz vidim to tko, da za ljubezen sta potrebna dva človeka. Prav tako pri ljubezni starša in odarslega otroka. Lahko se trudiš v zvezi z odnosom, ga poskusiš pridobiti, vendar ti ne bo uspelo, dokler je interes samo ne eni strani. Govorim seveda o zdravi ljubezni ne o neki posesivnosti. Kot starš lahko razumeš da is v drugem planu in je npr. tudi otrok tebi v drugem planu, ampak še vedno ga imaš rad. Hočem povedati, da lahko ne gre nujno zato da mu zameriš da ni prišel k tebi za božič, ampak te pač skrbi kaj se z njim dogaja. Sploh če temu ni skozi tako, npr. nekaj časa te je obiskoval zdaj pa se je naenkrat oddaljil. Pa tudi rezultat vzgoje ne vidim v tem da rata ven en fajn človek, neko stanje. Ker v življenju vse sorte vpliva na nas, tudi ko smo odrasli. Mislim si da lahko vsak zaide v takšne ali drugačne težave, morda vzgoja pomaga toliko da se bo nekdo z dobro osnovo znal rešiti iz tega , drugi s slabo pa ne. Pa še to ni noben garant, če mogoče komu ne bo uspelo, pa bo spet kriva vzgoja. Pa tudi ni nujno da se vse kar je v genih, vidi že zelo zgodaj. Vse sorte psihičnih bolezni pride nadan šele v odrasli dobi. Do takrat zgleda pa vse ok. Tko da se mi zdi da je lajf kr ful zakompliciran in lahko prehitro delaš zaključke kako vpliva vzgoja, kako pa kaj drugega.
|
|
|
|