Gina
|
Joj, ronja, pomešala si več različnih stvari zdajle med sabo. Poleg tega si en tak prisrčen idealist. Saj je lepo, da takole idealiziraš vse skup, ni pa ravno čisto realno no.
V prvi vrsti sem govorila o povprečno normalno vzgojenih ljudeh in ne o nekih skrajnostih in posledično sem govorila o vrednotah, ki so različne - in prirojene. To boš šele videla, ko bo ena tvoja bejba taka, druga pa drugačna, čeprav boš ti delala in učila eno samo stvar. Kadar govorimo o totalnik frikih, je že tako, kot je ulla napisala, ampak to tudi jaz sama vedno enako pišem. Če imaš še tako problematičnega otroka, ga lahko omiliš do te točke, da je okolju sprejemljiv, če se seveda kot starš vedeš trezno in razumno, ter so tvoja dejanja kolikor toliko relativno normalna(beri v nobeno skrajnost), lahko pa otroka zaserješ totalno, z napačnim pristopom ima lahko posledice za cel lajf in rata frankenštajn, če malo karikiram. Vendar sploh nisem govorila o takih ljudeh. Govorila sem o povprečnih, ki so pač drugačni od nas. Ki imajo drugo vrednoto kot sebi lastno in ne morejo pomagat.
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
pa noben se ne rodi hudoben in totalen materialist. Vendar se mi zdi, da lahko precej vplivamo na to, NA KAKŠEN NAČIN bojo ta svoj karakter kazali. Seveda bo en otrok vedno bolj impulziven od drgega, vendar to ne pomeni, da ti bo rekel, da te sovraži, če bo jezen.
Ja, vidiš, tukaj se pa začne nestrinjanje s tabo. Lahko si totalen nematerialist, pa tvoj tudi, pa bo en otrok tudi, ta drugi pa že od rosjtva ne. kar naprej bo želel materialne dobrine in pomembne mu bodo reči, ki jih denar lahko kupi. Večno bo hlastal za to dobrino in razveseljevala ga bo. Rodil se je tak. Če se na glavo postaviš, bo tak cel lajf. Nimaš vpliva na to. Lahko mu še tolk turiraš svojo vrednoto, ti bo cel lajf zameril, ker ni dovolj imel materialnega. S ta drugo izjavo si me pa nasmejela - tvoj otrok ti bo rekel sovraži te še večkrat, ne glede na tvoje želje, potrebe, trudenja, karkoli, lahko se razpočiš, če je on tak karatker, ti bo to rekel. Najbrž te ne bo udaril, amapk rekel ti pa bo. Razen.... razen če b imel prehudo posledico, če bi se te preveč bal (kar se itak ne bo zgodilo, ker v modernih časih se skoraj noben otrok, hvala bogu, ne boji več svojih staršev), sicer pa ni mogoče v moderni družbi vzgojiti otroka, ki je katakterno pogumen in neustrašen že natur, po karakterju, da ti tega ne bi enkrat rekel.
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
nisem odgovorna za njun karakter, sem pa za njune vrednote, dokler ne odrasteta in jih prečemeta po svoje.
Čisto spremenit v svoje vrednote ju niti nočem! Kdo pa pravi, da so glih moje prave? Povedala jima bom, zakaj se mi zdijo katere dobre, potem pa naj se sami odločata dalje. Tudi moje vrednote niso iste kot od mojih staršev in ponekod se pač ne strinjamo, ponekod sem si jaz premislila in sprejela njune, ker sem videla, da imata nek point, ponekod pa sta celo onadva ugotovila, da imam jaz point. Skratka, ni da ne bi nikdar skup prišli .
No, tole sem ti hotela povedat, da lahko ti vrednote predstaviš, kaj se tebi zdi ok in fajn in sprejemljivo, ampak odgovorna za to pa nisi. Lahko ga poskusiš razumet, ni pa se ti treba z njim strinjat. Niti nimaš pravice ga na silo spreminjat. Niti ga ne moreš. O tem sem govorila. Lahko živiš recimo s polno obiskov, ap ti ogromno pomenijo prazniki, pa packaš takrat vse sorte potic, tort, okraskov, čakaš najbližje z večerjo in glasbo, pa polnim srcem veselja, ker boš s hčerami... ampak če tvoji hčeri to ne bo pomenilo nič, ji ne bo pomenilo nič. Če bo hotela mir pred tabo, bo pač hotela mir pred tabo tudi za božič. Dol ji bo viselo,kaj bi ti rada. Evo, to pa je stvar, ki je ravno tako ne moreš vzgojit. Če gre za zelo egocentričnega človeka že od malega, se tak rodi. Lahko ga tolčeš s kladivom ali moleduješ, nikdar ne bo drugačen. Ta del osebnosti prinesemo s sabo na svet, samozaščitništvo ali skrb zase, ego, to je produkt karakterja in ne zgine. Če bo hči morala poskrbet zase, bo poskrbela, ne bo je za božič. Dokler bo majhna bo prišla, se morda upirala, ampak ti ustregla, potem ko bo večja, ne bo več prišla, če ji ne bo. In ti ne boš mogla nič, če si jo še tako vzgajala v solidarnosti, vživljanju v soljudi, eni se tega ne naučijo, ker to ni tako zelo del učenja, kot osebnosti.
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Mislim, da ni bitja, ki ne bi želelo bit ljubljeno. In če starši ne znamo dat tega občutka otrokom, pa čeprav jih imamo radi, samo ne znamo prav pokazat, potem je to naša odgovornost, ne njihova. Seveda vsak otrok rabi drugačne vrste pozornost, gotovo enemu več pomeni materialna dobrina kot drugemu, vendar pa vseeno mislim, da ljudem lahko pokažemo, da jih imamo radi, tako da oni to čutijo, tudi če nismo megalomani.
Ronja, to je vse res in 90% ljudi tako dela in otroci to dobivajo, ampak a ne vidiš, da to ni dovolj. Nismo več v času, ko smo bili mi majhni. Smo 30 let kasneje, otroci se rojevajo drugačni, z drugačnimi normami in drugačnimi zahtevami. Vedo, čutijo in se zavedajo, da so ljubljeni do nezavesti in da bi starši zanj storili in dali vse. Zato nimajo več pravih vrednot, vse jim je brez veze.... ampak tole tukaj ni ta tema. Tole zgoraj tudi nima veze s tem, da bi se otrok zato drugače vedel. morda ti, ki si v drugih časih gor rastla, morda jaz, ki sem v čisto drugih časih gor rastla, vsekakor pa ljubezn ni pogoj, da nekdo deluje tako, kot bi mi radi in zaradi tega spremeni svoje vrednote. Ni.
Bom tole raje oddala, da me ne bo ven vrglo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
okej, vsak po svoje. ampak lahko si mislite, kako sta starša prizadeta, kajti kar naenkrat skoraj ne poznata sina. brat mami velikokrat očita, da vedno samo meni vse pomaga, da mi daje denar ipd..., kar seveda ni res. na kosilo in podobno smo vedno vabljeni vsi, darila in podobno kupuje vsem, ampak če brat niti ne povabi na rd niti ne pride voščiti za novo leto, ne vem, zakaj obtožuje, da ju jaz izkoriščam. meni vse skupaj preseda, kajti včasih pride do prepira tudi med mano in mamo, ker ji enostavno rečem, da naj ne bo več neumna, če nas je brat izbrisal, kaj lahko naredimo??? vem, ni lepo, ampak po tolikem času..........kaj naj naredim?? kreganja sem že sita, in metanja očitkov oz. polen pod noge. meni ne bo nihče preprečil, da bom hodila k mojim staršem. če pa je njemu njegova gospa prepovedala, pa jaz nisem kriva. 
. Dostikrat se ljudje spremenijo/mo na boljše ob "pravem" partnerju... moj brat je čisto drugi, odkar ima svojo punco
. 
