nadka30
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Ojoj, zelo mi je hudo za vaju.  Ne morem si niti predstavljat kako zelo hudo mora to biti, vendar verjamem, da enkrat bolečina mine. Pozabiš gotovo nikdar, ti je pa s časom lažje. Stisnita se h komu, poskusita verjet, da so za ovinkom lepši časi, da čeprav je življenje kruto in neusmiljeno, daruje ljudem tudi lepe trenutke in lepe dni. Trdno verjamem, da bosta, ko mine nek čas, donosili zdravo dete, ki vama bo sončni žarek v življenju. Želim si, da žalost mine, da sonček čim prej posije, da začneta počasi spet verjeti v to, da je na tem svetu tudi pravica in radost. 
se podpišem in se strinjam. Tudi mene je ss doletel lani v začetku oktobra, stem da sem bila v 11 t. Najprej se je pojavilo vprašanje zakaj jaz, potem sem študirala če sem kaj takega vzdignila,...imoram pa priznat da mi je veliko pomenil pogovor z puncami na forumu , ki so doživele isto usodo kot jaz.
Ja tudi jaz že imam doma enega otroka, in takrat je vse potekalo bp in niti v sanjah si nisem mislil, da bi se mi lahko kaj takega zgodilo.
Ja tudi meni je marsikatera sestra rekla pa saj si še mlada in še boš lahko imela otroke, pa da naj skušam čim prej pozabiti-pa se to ne da kar tako pozabiti, treba je žalovat na tak ali drugačen način, zjoči se, napiši svojo bolečino,......
Lahko se nam pridrućžiš na temi v pričakovanju +, kjer nas je cel kup, ki smo leto 2009 zaključili s ss.
lp
|
Natisni
hudo mi je zate....tudi za mene so tile prazniki in veseljačenje čisto mimo, ker sem tudi jaz izgubila svojo pikico. Na silvestrovo je bilo ravno 3 tedne odkar sem rodila v 19.tednu. Počutim se isto kot ti, čisto sama, vsi okoli se veselijo in delajo plane za novo leto, jaz si pa želim le to, da bi moja punčka še vedno rasla v meni in si zamišljam kako velik trebuh bi že imela 
in upam, da bo čuval tudi tvojo naslednjo nosečnost in bosta dobila zdravega 
. 
