|
twetka -> RE: klomifenke 2010 (23.3.2010 17:53:03)
|
fiala, to nebo zdej najbolj pozitivno kar bom rekla, ampak če te kaj tolaži sem se tudi js vdala in gremo naprej z zdravniško pomočjo pa bo kar bo. Po eni strani še ni vse izgubljeno po drugi strani pa je ker tudi ta mesec pri nas nebo nič. Prejšnja dva sem imela ful upanje in ful čakala kaj bo, zdej pa čakam samo menstruacijo nič drugega, ker če se postavim na realna tla, verjetno nismo kaj pridelali. Bog ve kaj se je zgodilo z mojimi folikli pa po moje tudi pri moji teži nebi ratalo zanosit . Ful je dejavnikov zaradi katerih mislim da nismo uspeli in se kr lepo prepričujem da nam pač še ni namenjeno. Res pa je da komaj čakam teh 12 dni da se končno ulije in da se sprostim, ker potem ne bom več nič računala, sej niti nima smisla, ker menstruacije nebo, bila je zdej samo zaradi klomifena in potem bom itak vedela da nam ni uspelo ko je nebo, pa bom vedla da je spet vse po starem. Te "magic pills" so mi dale malo mislit, pa sem malo letala nad oblaki, ampak nič več. sem še pozorna na vse znake, ampak mislim da mi nič ne povejo. Žal mi je edino to, da se nisem zmenila še za en UZ, da bi videla, če so folikli vsaj počili, ampak je kar je, zdej je mimo in gremo naprej. Sem pa sigurna da nam bo vsem enkrat ratalo, ampak je zgleda potreben čas. Sem mislila na začetku da ko boma prvič brez zašćite, da bom kr zanosila, ja vraga. Kolker berem zdej o vsem tem, kako sploh pride do oploditve, se mi zdi totalno nemogoče, pa še posebej če maš probleme. Ne vem kako enim tako hitro to rata. Sem pa mela te mesece lepe in neprijetne dni, je pa blo vsaj malo neki upanja v zraku ampak brezveze, pa še moj je ful bolj not padu pa si z vsakim dnem bolj želi in je potem obema hudo. Mi je žal da sem ga tolk napsihirala, sej tut sebe sem, sam kaj moreš če je pričakovanje in želja.v glavnem poskušala bom bit čimbolj mirna zdej te dni, da nebo prevelikega razočaranja, kar verjetno bo malo vseeno, ker v podzavesti je še vseeno kanček upanja, ampak res en mičken košček.
|
|
|
|