wannabemummy2010
|
Tudi jaz sem v tem klubu - 1.cikel klomifen sem zmetala vase (sama kemija , ampak upajmo, da bo imelo vsaj kak pozitiven učinek), in prav v teh dneh (par dni nazaj par dni naprej) naj bi nastopila ovulacija. Torej je čas za  . Glede na to, da dva si vzela vikend samo zase stran od vseh, je nekaj telovadbe že bilo, nekja pa še bo. Sicer sem pa trenutno v fazi, ko se mi dozdeva, da nam drugi škratek pač ni in ni usojen. Ja, enega malega nagajivega energije polnega sončka že imava, zdaj pa že dve leti - ali pa še kaj več, delava na tem da, bi naju razveselila dobra novica. In potem spet berem knjige, ki so tako in dugače povezane z  oz. bejbami, ki so imela blazne težave  , nato pa se jim je le uresničila želja in spet sem čist na tleh. Potem se pa še dajemo okoli hiše in iskanaj novega doma in s tem poveznimi težavami, ker pač ne gre vse tako kot bi moralo, kar me obenem jezi  in še bolj žalosti . In da je mera polna, še (sicer vesela) novica o še eni . Ja, vse ok, iskreno vesela sem zanjo, ampak trenutno ima polno glavo drugih "skrbi" in želja in tako da mi je res vse dol padlo. Ob takih dneh se človeku zazdi, da mu določene stvari res niso usojene. Toda če pogledamo z druge strani, upanje ostaja, ker upanje umre zadnje, kot tudi za vsakim dežjem spet posije sonce.
Težko je samo v teh dneh zbrati dovolj moči in energije ter razmišljati pozitivno. In tako me je vse skupja pripeljalo do tega, da sem, verjele ali ne, včeraj sem šla na Brezje (pa sem bolj ali manj čisti ateist) z enim samim namenom. Potrebovala sem tisith par minut tišine in časa samo zase pred sliko na oltarju, čas da povem svoje želje, jih oddam zapisane na papir in se zahvalim. In pred odhood sem se prižgala še svečko - z istim namenom. Očitno sem res precej "na tleh", kajti tega nisem naredila nikoli prej, da bi šla s točno določenim namenom sedet v cerkev in tega tudi nikomur nisem povedala - do sedaj. Tudi sicer nerada razpravljam in razlagam kdaj bova (če bova) imela še enega "cmočka". NI mi do tega, da bi vsakemu posebej razlagala o nerednih ciklusih, PCO, o nejasnih vzrokih zakaj mi po dveh letih še ni uspelo (še enkrat) zanositi, itd .... (tudi prvič ni bilo lahko in še danes se spomnim, ko mi je G na UZ pokazal sliko mojih jajčnikov povedal, da imam PCO ). V natančni razlagi sem izvedela, da to sicer ni nič kaj posebnega, le da bo malo teže ujeti pravi čas za zanositev itd, jaz pa sem v glavi videla samo UZ slikce svojih jajčnikov. In potem se je začelo, s pregledi, za napotnico spermiogram, napotnico za HSG, pregledi in prebiranjem forumov in vskomesečnim čakanjem kaj bo. Prvič se je končalo tako, da sem se vdala v usodo, da bom pač šla na HSG - imela že dogoovrjeno kdaj in kako naj se naročim, potem pa se je vse obrnilo. In po treh mesecih, ko sem bila še vedno brez M, sem le naredila test in zagledala  . Tako je bilo leta 2007. Ugotovila sem, da se zanosila konec novembra 2006 in septembra 2007 sva dobila težko pričakovanega in tako željenega škratka. No, in potem, ko sem se spet pripravila do tega da je čas za drugega, pa nisva kaj dosti oklevala, ker si pač ne želim velike razlike v letih, se je pa vse začelo znova. Menstruacije po porodu nisem imela prav kmalu - mislim, da več kot eno leto, začeli so se pregledi, pa posveti, pa iskanje rešitev, pa jemanje Cyclo proginova - (3 škatle - spodbujane M, v času tistih ta pravih dni in spet razočaranja mesec za mesecem. Tako sem sedaj prišla do Klomifena. Kot rečeno, 1.cikel je za mano, zdaj je čas za telovadbo in upanje.
Tako, se opravičujem ker me je malo zaneslo, ampak včasih človek potrebuje tudi to, da spravi misli na "papir". Sicer pa držim pesti za vse nas, ki se trudimo in upam, na nas kdo usliši
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
konec meseca in zamuda 
, nekaj dni veselj, sedaj se je pa prijelo,...naslednji dan pa negativni test, globoko razočaranje in 
mah, bo pa naslednji rok, blo je še kar težko, jutr pa moja najljubša angleščina pa da vidimo kaj bom tam naredila. Komaj čakam da se vse konča da izvem če sem bla kaj uspešna. Jao zdej sploh ne utegnem vseh postov prebrat, bom naslednji teden se vsedla lepo prebrala pa kaj pokomentirala, ker sem vas zdej mičken zanemarla.
kako ste kaj? Razen sneženo. 
da vam še poročam. Danes sem se oglasila pri moji ginekologinji in mi je rekla sestra da je klomifen najboljše zdravilo in da je sama tudi zanosila s tem brez problema. G mi je pa rekla da če sem čutla bolečine je bila ovulacija, kakršno koli špikanje pomeni ovulacijo in da zato ne preverjajo z UZ tega, pa že če ona tako pravi. Sem se pa zmenila za naslednji krog ( 3. krog) zadnji krog, da bom šla na UZ katerega bom pa mogla žal plačat 26€ ampak bom dala da vidim če se kaj dogaja. UZ bi pa naj imela nekje 14 dan po zadnji tableti in se bo lepo menda dalo videt če sem reagirala. Ne vem sicer ona se na to spozna in bo že moralo potem biti tako. Ful sta mi pa obe s sestro nakazovali da nej bi mi pa ta mesec ratalo in nisem najbolj vedela kaj si mislit. Vprašala me je če zdej imam 
