|
sahary -> RE: trije otoci z malo razliko (28.12.2009 17:34:58)
|
evo pa si našla mene, tud moj tatretji se je rodil ko prvi še ni dopolnil 3 leta, oziroma jih je mesec po rojstvu
razlika med prvima dvema je 1 leto in 14 dni, tretji se je rodil ko je bil drugi star 22m, torej so bili še ne čisto 3,2, in 0 let!!!
zdaj so stari-oz marca bojo 8,7, 5 in imam končno punčko (prvi trije so fantje) ta bo marca stara leto dni.
kaj naj rečem veliko je odpovedovanja sploh s strani tebe kot mame, varstva razen če imaš koga v sorodstvu skoraj ni možno dobiti, v trgovino it je pravi podvig in če bi mela plačane ure čakanja pri zdravniku bi imela kar nekaj prihranka [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
je pa res da jaz sem kljub temu da sem bila doma, dala v vrtec in danes lahko rečem da mi ni žal
zjutraj sem si lahko uredila gospodinjstvo tako da sem se popoldan lahko posvečala predvsem malčkom, ko je šel pa tretji v vtrec (vsi pri enem letu) pa sploh ni bilo problema
je pa res da sem imela in imam še zdaj veliko srečo in so bili zelo pridni, brez krčev, nočnega vstajanja in zelo malo bolani... mislim da če imaš enega otroka pa da je zelo zahteven da te bolj izčrpa kot trije pridni,pa ko so skupaj so srečni kaj naj rečem, zelo se zaigrajo in je veselje jih gledat aja pa da ne pozabim da kako imajo tamalo radi, dobro da ni s cukra ker od nje ne bi nič ostalo kok jo prelubčkajo pa "preližejo"
problem je ko morš na kake predstave, na obiske, zunanje prireditve...jaz sem enkrat tamalega zgubla...ne vpraši kaj vse se mi je podilo po glavi... je blo na mini maturantu za tavečjega, preden je šel v šolo...pa smo ga našli po 15min on čist happy pri eni od vzgojiteljic jaz pa komi hodla kok me je preskrbelo...in od takrat me ne zanima nobena prireditev če vem da bo gužva, veliko ljudi in ni variante da grem...
potem morje je spet poseben podvig, sploh na plaži...kr šteješ en dva tri, en dva tri, kje so...
v glavnem zeeelo naporno angažirana boš naslednja 3 leta maximalno če ti povem po pravici sama ne vem kako mi je uspelo ko gledam nazaj in rada bi slišala tvoje besede čez kake 4,5 let ko se ti bo že vse zdelo simpl, verjetno boš sama nase ponosna kot jaz danes
aja pa tudi jaz sem veliko brez partnerjeve pomoči, on dela da sem lahko jaz doma in sem to vzela kot neke vrste "službo" s tem da tako prijetno, eni se pač ob 5h vstanejo da grejo v službo pa so po 8h urah fraj , jaz mam pa cel dan, tako "srčno službo" ampak je fajn ni variante da menjam, prav strah me je ko bojo odrasli...
in recept: brez strahu, pa nič komplicirat ali čimmanj
gre če ne kompliciraš, verjemi, pa sreeečno!!!
|
|
|
|