|
Majuska -> RE: partnerji in nights out (27.12.2009 21:15:31)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Meni se zdi, da bolj slabo ljudi poznaš. Ljudje smo različni. Eni se filajo z družbo, drugi pa s samoto. Ene ljudi konstantna druženja izčrpajo, jim energijo vzamejo, drugi ljudje se ob tem filajo. Kako ne moreš razumet tega? Moj gre lahko kamor hoče, tudi dostikrat gre, ampak ne zvečer in nikakor ne v družbi z alkotom. Enako je z mano. In nama to ustreza. Pa ne ker bi kdo od naju koga omejeval, ampak ker naju to zadovoljuje, osrečuje in nama je fajn, da imava svoj mir, svobodo, in sva srečna z njo, ne rabiva zunanjega sveta v tako velikem obsegu, kot rabite nekateri drugi za svojo srečo. Moj je recimo tudi ogromno časa v službi, ap me to ne moti. Tudi otroci so meni sreča. In ja, zanimivo mi je tako življenje. Če bi mogla, bi bila ves čas doma, oz. bi se posvetila družini, ne bi službe furala zraven. Matr, kako čudni tipi obstajajo na tem svetu, a ne?! Kako sploh lahko tako živijo, pa nimajo občutka, da se čemu odpovedujejo? Celo obratno. Vsakič ko moram nekam iti, se moram psihično pripravit, da mi bo tam fajn, se težko spravim od doma (in okolice doma). Tu mi je zanesljivo luštno, tam pa morda ja, morda ne.
Spadam med tiste, ki rabijo oboje. Odkar imava otročka, mi zelo paše preživeti vsaj pol dneva v samoti. Drugič mi paše iti ven s prijateljicami, da imam malce odklopa od vsakdanjih obveznosti.
Sicer pa moj ne hodi veliko ven. Včasih gre s sodelavci v petek po šihtu na kofi, ene 4x letno s kakim kolegom na pijačo. Pije ne, zaradi diete. In je zapečkar, celo bolj kot jaz [sm=smiley36.gif]
Sama sem bolj družaben človek, mi paše biti v družbi, bolj kot on me omejuje finančno stanje [sm=jezicek.gif] kregava se pa okoli tega ne, sva dovolj tolerantna en do drugega.
Vara me sigurno ne, ker je preveč doma.
Jaz o varanju ne razmišljam, nimam ne časa, ne energije. Predvsem pa dvomim, da obstaja kdo, ki bi v meni vzbudil tolikšno skušnjavo, da bi zaradi tega zavrgla spoštovanje, ki ga imam do družine in partnerja.
|
|
|
|