|
Isabelle -> RE: Januarke 2010 - 3.del (1.2.2010 9:40:51)
|
Zdej mam malo več časa ker moja punčka pridno spi da vam napišem mojo porodno zgodbo.
Začelo se je že v nedeljo ponoči ko me je malo špikalo v trebuhu, ampak res malo.Potem v pon. zjutri sem tudi čutila neko špikanje ki se je potem nehalo.Popoldan sem imela pregled pri ginekologu in na ctg-ju so bili vidni popadki, ampak sem bila še zaprta in je reku da to še ni to.Potem zvečer me je že kr fajn špikalo, ampak so bili popadki zelo neredni.Ponoči se je malo umirilo, amapk sem zelo slabo spala.Ob 4ih zjutri so se začeli popadki na 10 min, ki so trajali do 7ih zjutri.Od 7-8 sem imela popadke že na 6-7 min.In sem rekla mojemu da najboljš da gremo v porodnišnico.Ko smo prišli tja me kot za nalašč ni skor nič več špikalo.Babica me je dala na ctg, kjer sem bila 1 uro ker so imeli glih takrat gužvo.Ko je prišla babica nazaj je rekla da na ctg-ju so vidni zelo blagi popadki in da me bo še zdravnica pogledala.Ko me je pogledala sem bila 2 prsta odprta in je rekla naj se kar pripravim ker bo to to. Babica me je obrila, dala klistir, potem sem šla še pod tuš.In ob 10 sem že maširala proti porodni sobi.Tudi takrat skor nisem imela popadkov in mi je blo vse skupi zelo čudno...še mislila sem si kako je vse to tko lahko. Potem je prišel še moj v porodno sobo, babica mi je dala infuzijo z umetnimi popadki, ker moji niso bili dovolj močni in ob 12ih se je začelo za res. Pa še mehur mi je predrla ker mi voda ni odtekla.Moram povedat da proti koncu so mi bile bolečine že skoraj neznosne.Ampak potem ko je prišla mala kepica na svet sem že takoj na vse pozabla...ko so mi jo dali na trebuh, nekaj najlepšega kar ne pozabiš nikoli.Rodila sem ob 15:05.
Potem je sledilo tehtanje, merjenje in umivanje male.Js sem bila malo raztrgana in mi je zdravnica naredila nekaj šivov (mislim da 2 al 3).Potem sem šla na hodnik pred porodno sobo v posteljo, kjer so mi dali infuzijo in malo kepico.Tam sem bila 3 ure, moj je bil ceu čas z mano.Potem so me peljali v sobo, malo so še preoblekli in jo pregledali in potem so mi jo pripeljali.Čez noč pa ni bila z mano, jo je sestra odpeljala da sem se malo odpočila.
Je pa vse skupaj imelo tudi en grenak priokus ker je moja mala bogica zbolela, dobila je neko infekcijo in je takoj naslednji dan šla na pediatrijo kjer so ji dali infuzijo glukoze (ker je bila zelo šibka in ni jedla) in antibijotik.Že potem naslednji dan je bila boljša, vročine ni imela.Ampak antibijotik je mogla dobivat 7 dni tko da sem jaz petek ko so me odpustili iz porodnišnice šla k njej na pediatrijo.Tam smo ble do torka.Moram povedat da je bilo na momente zelo hudo zame, sem bila prou malo depresivna in sem ko je prišel moj dosti jokala, ker mi je bilo res hudo bit tam.Sploh ne morem opisat tega občutka.Dobra stran tega da sem več dni ostala v bolnici je ta da sem spoznala še dve mamici, ki so bile z mano v sobi in so res super punce, sem ful vesela da sem jih spoznala.Druga dobra stvar je pa ta da so mi sestre na oddelku res pri vsem pomagale (previjanje, dojenje...) tako da ko sem prišla domov sem bila že cela spraksirana.
No, zdej smo doma že 2 tedna, moja pikica ma jutri pa že 3 tedne.Kr ne morem verjet kako šiba ta čas.Zdej pa komej že čakamo malo toplejše dneve da bomo vozičkali.
Moram pa še pohvalit babice v Šempetrski porodnišnici in sestre na pediatriji ker so bile res super.Same pohvale lahko povem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Sem pa tudi zelo hvaležna mojemu da je biu ceu čas poroda z mano, me držal za roko in mi močil usta in čelo.Res mi je pomagal.
|
|
|
|