|
tintara -> RE: Decembrski biseri 2009 (3.2.2010 8:08:03)
|
Hojla, danes bom ful hitro tipkala, posledično bo več napak. Doma je ostala še NAdja, ker se ni in ni hotela zbudit, ponavadi je pa takoj v luft. No, bo šla pa zraven na pregled, nič hudega.
Handling: ma ja, saj pomoje, če otrok nima težav,m potem je vseeno. Pa do nedavnega sem tudi kjaz si mislila, saj vsak zrase, se vsak nauči hoditi... No, zdaj so mi mal bolj razlagali, ker je pač nedonošen in to že v porodnišnici in zdaj v razvojni. No, res je handling in, ampak jaz vseeno skušam slediti, čeprav iz lupine in ležalnika ga sploh ne znam drugače ven dat kot direkt (sem poskušala, pa je ful čudno) Baje da lahko otroci postanejo nerodni otroci, če imajo preveč tega iztegovanja in premalo krčijo. Pa ne vem, težko je slediti vsem tem trendom, ampak konec koncev tale ni tako zahteven. Pač nekoliko prilagodim dviganje in polaganje otroka, pa nošenje, pa podiranje kupčka. Stane me nič, če se bo obrestovalo super, če ne, pa tudi ne bo kaj zelo narobe. V bistvu si mislim: če bi bilo kasneje kaj res narobe, bi si očitala, če ne bi delala vsaj večino časa po pravilih. Se pa ne sekiram, če ga kdo dvigne narobe, no, za držo v naročju pa včasih popravim. Pa tudi če ga jaz kdaj narobe dvignem, pač. V večini je pa prav.
Aja, ena je pisala (sem brala včeraj, pa se ne spomnim katera), da lahko to izvajaš samo pri pridnem (mirnem, verjetno takem mehkem) otroku, da če pa začne jokat in je ves trd, potem pa ne. Mislim, da je ravno takrat treba, ker ravno to iztegovanje med jokom je narobno. Ga pa moraš prj omehčat, kar je res včasih težko. Jaz mu noge približam k telesu in nekoliko popusti, potem pa hjopa na bok in gremo. Nekak tako je naredila v razvojni, sam nisme natančno spraševala, moram naslednjič.
Ljubosumje: pri nas ga pa ni, čeprav je pomoje to odvisno od tega kako stvar gledaš in opisuješ. Tako kot is opisala Maya ti, je občasno tudi pri nas. Npr: ko sta bolna, ju težko dam stran od njega (ampak tako je tudi ko sta zdrava). Ko ju opozorim, naj ne grestra preblizu z glavo, ponavadi začne Nadja kar jokat, da zakaj je Vane ne mara. Tako da potem popustim. Ampak jaz to ne štejem kot ljubosumje, pač pa ravno obratno, kot dokaz, da ga imata rada. Pa logično, da otrok ne more zastopit, da bo nekdo zaradi njega zbolel. Sem jima na začetku razlčagala (ker priznam sem bila mal živčna glede na vse peripetije v bolnici, da bomo šli kar takoj nazaj v bolnico z njim), da bo zaradi prehlada moral v bolnišnico..., pa sta čisto dobro razumela in se držala stran kako minuto ali dve, potem pa ju je ljubezen čist premagala in sta bila spet pri njemu.
Tudi to sem že slišala od Nadje, da naj ga dam stran, ker sem pač dojila, pa nisme mogla ji nečesa dat. Pa to še vedno ni ljubosumje, zame. 99% časa ga imata ful rada, zaradi 1% (ki se bo povečal, ko jima bo začel razdirat igrače) sepa res ne bom obremenjevala.
Očkovo ukvarjanje: uf, vidim, da se je moglo hudo slišat. Pa ni tako hudo. Pač ta velika dva se obesita nanj, ko pride domov, kar mi je logično in sme vesela, da je tako. Vedno pa ga zanima kako je z Vanetom, me pokliče, če imava kak pregled in sprašuje za izvide... Tudi Vane je njegov, samo ponavadi mora pa res počakati, da ta velika zaspita, šele potem je on v prvem planu. V čeraj ko je prišel domov, je bil VAne v ležalniku (čisto zadovoljen), pa ga je vzel ven in ga nosil naokoli. In rekel, da malo ga pa že mora pomrcvarit. Zaenkrat mi tak sistem še čisto paše, se mi zdi.
U, pa mi je uspoelo vse napisat. Madonca, še mal pa sme sekirala, da je nAdja bolna, ko tako dolgo spi.
Imejte se lepo, T
|
|
|
|