[Brisano sporočilo]

[Brisano sporočilo] (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.12.2009 9:05:29)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

FLASK_A -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:08:20)
IZVIRNO SPOROČILO: Urska09 IZVIRNO SPOROČILO: miapia Sodim med starše, ki ne vidi rada, da je otrok venomer po rokah, ker se mora otrok naučiti samostojnosti in tega, da se z igro in stvarmi zamoti sam. Nočem, da se bo moj otrok vedno držal za kiklo in bo še pri 40-ih v mojem naročju[sm=zmeden.gif] . Tudi jaz. Ampak ne boš verjela: največ je odvisno od karakterja otroka, zelo malo pa od vzgoje. Moj prvi je hotel biti stalno v naročju, ves čas je rabil pozornost, vedno je moral nekdo sedeti ob njem in se igrati in še danes je tak. Hoče biti v centru pozornosti. Tamala pa čist kontra. Najbolj zadovoljna je na tleh, popolnoma sama se igra, posluša pesmice, drsa po stanovanju in ne rabi nikogar. Pa ne zato, ker je ona drugi otrok in bi imela manj časa zanjo. Komot bi se ji posvečala toliko kot prvemu, ker imam veliko razliko med obema (11 let in 10 mes.). Res je, da smo si po karakterju različni. Toda- kaj daš s tem otroku? Če konstantno potrebuje pozornost in jo tudi konstantno dobi? Ne bo to za njegovo prihodnost slabše kot če se otrok nauči, da ni sam na svetu in nima samo on potreb temveč tudi ostali ljudje? Da bo včasih potrebno potrpeti nekaj časa predno se mu bo lahko nekdo posvetil (ker mora recimo vmes tudi kaj narest)? Ne govorim o tem da mora na objem čakat pol dneva. Ampak o tem, da mora otrok vedet da ga imaš rad četudi ga nimaš vedno v naročju in v objemu... In da za pozornost lahko počaka tudi nekaj trenutkov.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.12.2009 9:08:59)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

manna -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:09:34)
hruška debeluška, se strinjam

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.12.2009 9:11:26)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

manna -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:14:52)
FLASK A; ampak če ga ti pustiš "malo potrpeti" da ne bo mislil da je sam na svetu, se ne bo naučil tega, ampak se bo naučil, da tebe ni vedno tam, ko te potrebuje. Torej ne bo imel zaupanja, da bodo ljubeči starši vedno tam, ko bo potreboval pomoč. Konstantno bo rabil to potrditev, ker jo ne bo nikoli dobil. Več o tem v knjigi Povezovalno starševstvo.

FLASK_A -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:22:38)
Hruška debeluška. Naše delo je skrb za otroka- ne prvo leto temveč celo življenje. Zakaj bi bilo prvo leto najpomembnejše? Otrokova osebnost in dojemanje okolice se itak razvija do njegovega 3. leta, tako da so v bistvu vsa ta leta zelo pomembna, naslednja pa nič manj. No, glede spanja. Moj prvi je bil tak kot tvoja. Spal non stop. Sam zaspal, ni želel biti po rokah. Moja druga je čisto nasprotje. Zahtevna. Spat na rokah, vedno bit na dosegu, nikoli iz vidnega polja. Zdaj pa te vprašam- kdaj za vraga grem pa lahko v miru srat če se mi bo drla ko jo bom pustila v stajci? Med njenim spanjem? Ni šans, ker se miss zbudi takoj ko se samo premaknem z njo, sicer že spečo v naročju. Naj ti povem, da sem se za njene želje pretrgala na pol. Nosila po rokah, animirala, pomagala, uspavala v naročju, štimala muziko. Cel dan nisem pošteno jedla ker sem samo skrbela zanjo. In sem se zlomila. Nisem mogla več. Ni bilo vredno, res. Od mene ni bilo nič. Potem sem se odločila, da je enostavno dovolj. Vedela sem, da me samo izsiljuje. Prav vedela sem. Tisti njen histeričen jok je bil popolnoma drugačen od joka, ko je nekaj rabila. In danes je druga punčka, jaz pa spet dobra mama. Lahko grem v miru na stranišče, lahko oblečem starejšega otroka za ven, lahko spustim psa pred hišo. Lahko pocartam tudi starejšega pred večernim spanjem. Brez nje v naročju. In to je najina zmaga. Ona se sama igra in zamoti v posteljici, jaz nisem več živčna. In jo obožujem, ker kot družina lahko spet normalno funkcioniramo. Vsi člani družine pa vedo, da sem jim vedno na razpolago, ker jih imam neskončno rada. No, to je pač moja zgodba.

FLASK_A -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:27:15)
IZVIRNO SPOROČILO: manna FLASK A; ampak če ga ti pustiš "malo potrpeti" da ne bo mislil da je sam na svetu, se ne bo naučil tega, ampak se bo naučil, da tebe ni vedno tam, ko te potrebuje. Torej ne bo imel zaupanja, da bodo ljubeči starši vedno tam, ko bo potreboval pomoč. Konstantno bo rabil to potrditev, ker jo ne bo nikoli dobil. Več o tem v knjigi Povezovalno starševstvo. Bi se strinjala s tvojo trditvijo, če bi moj starejši otrok to kazal. Pa tega ne kaže. No, če sem slučajno na veceju in stvar ne more počakat, gre do očeta. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Petka09 -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:52:24)
FLASK_A, ne rabiš se zagovarjati, saj si itak najboljša mamica za svojega otroka. Na takih temah bodo vedno takšne in drugačne mame, ki bodo zagovarjale svoj princip... in največkrat se potem razvije vsesplošno prepucavanje, katera ima prav, katera dela boljše in potem druge uči oz. ji nabija slabo vest kako otroku dela slabo! Jaz se povsem strinjam s tabo! Ostalim pa... a res morate smetiti vsako temo s prepiranjem kaj je boljše za otroka in soliti drugim mamicam pamet kako in kaj naj delajo? Zapomnite si, da imajo otroci RAZLIČNE KARAKTERJE ŽE OD ROJSTVA in ker poznate pač "do kosti" edinole svojega otroka, ni treba toliko pametovati drugim mamicam, kako naj delajo s svojim! Sama sem bla tut ful pametna za druge otroke, ko še sama nisem imela svoje punčke. Ko sem rodila in zdaj, ko se to dete razvija in raste, vidim, kok lahko je bit pameten za druge.... Vendar ti sam najbolje veš, kako se tvoj otrok odziva in kaj dejansko rabi od tebe!

ledenaa -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 9:54:58)
Oba otroka sta bila non stop na rokah,uspavala na rokah,z njimi hodila spat skratka vse tako kot piše flask_a .pa veš kaj vredno je bilo zaradi tega moja otroka nista razvajena,sta samostojna,se lepo zaigrata To je eno obdobje in čez par mesecev več ne bo tako!!!! zame je bilo vredno,pa čeprav je bilo naporno-halo kdo je pa rekel da je imeti otroka lahko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Najki -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 10:24:10)
IZVIRNO SPOROČILO: manna Vseeno pa mislim da se moraš na otrokov jok VEDNO odzvati, ker s tem mu daš vedeti da ga poslušaš, razumeš, da nekaj pomeni. On ti nekaj sporoča in ti moraš odreagirati. Če ignoriraš - kaj mu s tem sporočaš? Da te njegova trenutna stiska ne zanima!? Pa ne govorim zdaj o trmi, ki pride kasneje. Samo boli me, ko recimo kakšna kolegica sedi na kavi, otrok ji joče v vozičku, ona pa: "kar naj joče, ne bom ga ven jemala, da se ne razvadi" Mali pa je radoveden in samo hoče da bi sedel pri njej v naročju... meni je to karneki in take faljene vzgoje se jaz ne grem nikoli. Jaz vedno odreagiram nanj, samo to ne pomeni, da ga takoj v narocje potegnem iz postelje. Ga pobozam, drzim rokco, objamem v posteljici, zapojem in dostikrat pomaga. Obcasno pa se razvije v rjovenje. Vecinoma tako reagira na ocija, ce ga on miri, ker hoce v narocje. Vecinoma je tudi cel dan priden, rjovenje se zacne, ko oci pride. Pri 10 mesecih zelo dobro ve, kje izsilit svoje... Pa poskusiva marsikaj in ne pomaga. Cez dan pa ce ga vzamem v narocje, ko prosi, je vse v redu, samo je tudi vse v redu, ce ga ne vzamem. Se normalno zamoti naprej. Pri ociju je pa takoj problem. Pri sedmih mesecih pa je bilo vse fajn, ga je oci nosil pol ure okoli in nekaj pocel, ko pa ga je hotel malo odloziti, je mali takoj zacel vrescati. Je pa nas kot pravi Urska09, zelo mirne sorte in se veliko sam igra in nauci s tem igranjem. Je bolj miselne sorte. Na splosno je zelo prilagodljiv otrok, sam tole, kar ga mece v zadnjem tednu, je cist iz neba padlo. IZVIRNO SPOROČILO: hruška debeluška IZVIRNO SPOROČILO: Najki ]Jaz pa bom delala polovicen cas in sicer popoldan do vecera, oce pa prav tako dostikrat do vecera dela. Ce pa bo v privat varstvu, mislis da ga bojo varuske nosile po rokah? Pa ko bo tvoj v vrtcu? do takrat se bo že 25x spremenil način uspavanja..nehaj se obremenjevati s takimi stvarmi ker je bedarija..prepusti se svojemu otroku in uživaj z njim dokler si doma..potem ti bo zal za vsak zamujen trenutek... Porodniske je konec, delat sem zacela, otrok pa ne zna zaspat.

miapia -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 10:29:20)
IZVIRNO SPOROČILO: FLASK_A Hruška debeluška. Naše delo je skrb za otroka- ne prvo leto temveč celo življenje. Zakaj bi bilo prvo leto najpomembnejše? Otrokova osebnost in dojemanje okolice se itak razvija do njegovega 3. leta, tako da so v bistvu vsa ta leta zelo pomembna, naslednja pa nič manj. No, glede spanja. Moj prvi je bil tak kot tvoja. Spal non stop. Sam zaspal, ni želel biti po rokah. Moja druga je čisto nasprotje. Zahtevna. Spat na rokah, vedno bit na dosegu, nikoli iz vidnega polja. Zdaj pa te vprašam- kdaj za vraga grem pa lahko v miru srat če se mi bo drla ko jo bom pustila v stajci? Med njenim spanjem? Ni šans, ker se miss zbudi takoj ko se samo premaknem z njo, sicer že spečo v naročju. Naj ti povem, da sem se za njene želje pretrgala na pol. Nosila po rokah, animirala, pomagala, uspavala v naročju, štimala muziko. Cel dan nisem pošteno jedla ker sem samo skrbela zanjo. In sem se zlomila. Nisem mogla več. Ni bilo vredno, res. Od mene ni bilo nič. Potem sem se odločila, da je enostavno dovolj. Vedela sem, da me samo izsiljuje. Prav vedela sem. Tisti njen histeričen jok je bil popolnoma drugačen od joka, ko je nekaj rabila. In danes je druga punčka, jaz pa spet dobra mama. Lahko grem v miru na stranišče, lahko oblečem starejšega otroka za ven, lahko spustim psa pred hišo. Lahko pocartam tudi starejšega pred večernim spanjem. Brez nje v naročju. In to je najina zmaga. Ona se sama igra in zamoti v posteljici, jaz nisem več živčna. In jo obožujem, ker kot družina lahko spet normalno funkcioniramo. Vsi člani družine pa vedo, da sem jim vedno na razpolago, ker jih imam neskončno rada. No, to je pač moja zgodba. Bravo.

ronja -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 10:32:18)
Bi to lahko bila že trma, kjer otroci potrebujeo meje? po moje še ni. Zame najbolj verjetni razlagi sta: zobki ali pa frustracija, ker je ravno na tem, da se začne plazit, sedet, ampak še ne more/zna. To je otrokom kar zoprno, se mi zdi (no, saj je tudi nam). Trudijo se in trudijo, pa ne rata... Jasno, da so tečni. Pa še kak zobek ven rine, pa si tam, kjer ni muh. Naj jo pustim jokat, ker v nedogled je ne morem nositi po rokah? Bo pri tej starosti to sploh užgalo? Jaz ju nisem, tako da ne vem, koliko užge. Verjetno da ja, glede na to, da so to prakticirali stoletja. Samo jaz ju ne morem pustit jokat tako. Tašča pravi...to so stresi za otroka, če se tako dolgo joče. Deloma se strinjam, ampak kako jo navadit, da bi bila kak trenutek tudi sama? Trenutek ja, pol ure pa ne. Moje rešitve (alternativne, ker pač ne morem pustit otroka jokat): - sling - tako jo lahko povsod nosiš sabo in če je kaj nujno naredit, jo maš pač gor in delaš zraven. Pali še pri 12ih mesecih, preizkušeno včeraj, ko sta meli malidve svoj dan... - košara z igračami: moji je zabavno to, da jo dam v veliko košaro, polno igrač in jih potem ona ven zmeče, mam 10 minut mira, da kaj naredim - iz sobe praktično nisem hodila oz. sem ju vzela zraven, tudi na wc gresta še vedno za mano[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] J* ga[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], bo minilo... - stajce nimamo: sva jo kupila za Ronjo, ni marala bit not oz. se je začela dret, če si jo hotel not dat in tako sva pač stanovanje priredila tako, da je lahko povsod po tleh, ne da bi jo non stop gledal. Pri lejli niti poizkusila nisva s stajco, ker v bistvu ni nobene potrebe po njej. Se naučiš hodit čez te male srake[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. - gospodinjstvo je dostirkat počakalo, da se je lubi vrnil iz službe in prevezel tamalo Vsekakor to "trmarjenje" mine - prej ali slej. Baje otroci v tem času grejo skozi ločitveni sindrom (beri: ne prenesejo, da mama kam gre). Nimajo vsi enako močno izraženega, je pa dokazana povezava med tem, koliko mama otroka nosi in "mu je na uslugo" in sindromom - v obratni smeri: bolj kot se mama odziva na otroka, lažje jo otrok spusti izpred oči. Pri mojih se je to kar potrdilo: obe sem ful prenosila in bila skoz z njima in nobena ni jokala, če sem jo dala komu drugemu v roke - če ni bila ravno zmatrana ali lačna.

jancika -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 10:59:57)
Hvala za mnenja. Bi pa tebe Flash_a vprašala, kako si se lotila tega. Pri nas je zgodba zelo podobna. To kar sem omenila je samo delček karakterja. Naša se razjezi za vsako malenkost. Predvsem to pokaže, da se grozno zadere in dere in da spodmika rit. Zadnje čase jo že kar težko obvladujem, ker je tako hitra in močna. Teh situacij je toliko, da jih nebi naštevala. Skratka, priporočam se za nasvet, kako se lotiti tega, da ne bo tako jezava za vsako malenkost, kar se dogaja že od 3-4 meseca. Ne me narobe razumet. Po drugi strani je zelo dobrovoljna, ampak kot vreme tam aprila (do nedavnega, danes tudi vreme ni več kar je bilo).

Tanja_ -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 11:10:03)
IZVIRNO SPOROČILO: Petka09 FLASK_A, ne rabiš se zagovarjati, saj si itak najboljša mamica za svojega otroka. Na takih temah bodo vedno takšne in drugačne mame, ki bodo zagovarjale svoj princip... in največkrat se potem razvije vsesplošno prepucavanje, katera ima prav, katera dela boljše in potem druge uči oz. ji nabija slabo vest kako otroku dela slabo! Jaz se povsem strinjam s tabo! Ostalim pa... a res morate smetiti vsako temo s prepiranjem kaj je boljše za otroka in soliti drugim mamicam pamet kako in kaj naj delajo? Zapomnite si, da imajo otroci RAZLIČNE KARAKTERJE ŽE OD ROJSTVA in ker poznate pač "do kosti" edinole svojega otroka, ni treba toliko pametovati drugim mamicam, kako naj delajo s svojim! Sama sem bla tut ful pametna za druge otroke, ko še sama nisem imela svoje punčke. Ko sem rodila in zdaj, ko se to dete razvija in raste, vidim, kok lahko je bit pameten za druge.... Vendar ti sam najbolje veš, kako se tvoj otrok odziva in kaj dejansko rabi od tebe! Podpis!Samo vprašala je za mnenje, ne pa se izpostavila, da jo boste lahko okarale, kako slaba mama je, ker sploh pomisli, da jo otrok izsiljuje, in kok ste ve ohinsploh mame in vse ostale pojma nimajo.

FLASK_A -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 16:57:13)
Meni se zdi pa debata zanimiva. Tudi druge izkušnje in mnenja pridejo prav. Prav rada preberem vaše situacije, ker me zanima različnost našega odziva in razmišljanja glede tematike [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Nobena vzgoja ni tista 'taprava', itak vsak dela po svojih najboljših močeh. Če bi obstajala univerzalna vzgoja za naše mulčke, bi že zdavnaj obstajala knjiga in vzorec po katerem se ravnati. Tako pa je vsak otrok svoj individuum in vsaka mama ima svoj pogled na to kako bo pristopila k vzgajanju.

Katy78 -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 17:23:53)
Pri nas se je okoli 6. meseca začelo obdobje, ko mu ni nič pasalo. Nonstop je nekaj sitnaril. Ves čas bi bil na rokah, sam se ne bi zamotil niti 5 minut pod igralnim lokom, medtem ko se je še mesec prej z njim sam motil tudi po pol ure in še več. Ležalnik pri nas ni prišel v poštev, je bil stran vržen denar. Enostavno hotel je biti na rokah, hodila sva po stanovanju, poslušala glasbo in plesala, pela sem mu itd. Pa je ta faza minila. Zdaj, ko je star 1 leto, se pri igranju zamoti sam tudi po več kot pol ure naenkrat, se pa igrač hitro naveliča čeprav mu jih vsake toliko zamnjam. Interesantno mu je vse tisto, kar niso njegove igrače, torej predali in podobno. Tukaj se pa začne. Saj mu predale pustim odpirat in jemati ven stvari, ampak določene stvari so pa striktno prepovedane npr. omarica s čistili, DVD. Ko mu to prepovem, je histerični jok, če ga pa hočem dvignit in odnesti stran, pa sledi metanje nazaj in trmarjenje. Ampak ne popustim, če je nekaj NE, potem je NE vedno. Zdaj je tudi faza, ko je togoten, ko ga dvignem, da ga bom previla, ko ga začnem oblačit za ven in potem ko prideva nazaj noter. To je taka togota in tako ritanje, da si nisem nikoli predstavljala. Ampak ga ignoriram, ker kar je treba, je treba kljub njegovi togoti. Jaz mislim, da tista trma v pravem pomenu besede se je pri nas začela šele zdaj, tisto pri 6. mesecih, kar sem opisovala zgoraj, pa je po moje bolj kot ne nezadovoljstvo s samim seboj, saj bi nekaj silno rad dosegel, naredil ali videl, pa ne zmore, ker vse kar večina dojenčkov takrat zmore, je obračanje na trebuh in držanje igrače. Je pa naporno, če si za vse sam večino dneva, ampak se da. Pri nas je bilo zadnjih nekaj dni kar napornih, ker Nik je zelo zvedav, radoveden in energičen malček, vse ga zanima, vse bi rad videl in vedel kaj kdo dela, tako da sem si en dan rekla, da bom šla kar v službo da si malo spočijem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ampak, saj vse mine, jaz vem, da bo tudi ta faza, v kateri smo zdaj, čeprav, če je po meni, bo ta faza kar dolgotrajna, saj moja mami pravi, da sem bila jaz ista, togotna kot ris. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Itak pa vsaki fazi sledi nova faza vse tja do pubertete, tako da mamice, kar sprijaznimo se. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.12.2009 21:46:01)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.12.2009 21:48:00)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Anonimen -> RE: a bi bila to lahko že trma? (22.12.2009 21:54:42)
IZVIRNO SPOROČILO: hruška debeluška IZVIRNO SPOROČILO: Naja31 Pri 7ih mesecih pa res ni še čas za postavljanje meja. Tvoj otrok na tak način nekaj izraža in to sigurno ne počne, da tebe zaj...... Rabi tvojo bližino, tvoj objem, hoče se k tebi stisniti, ... saj to je tvoja naloga kot mame. Ne pa da 7-mesečnega dojenčka pustiš, da joka na tleh ali pa v stajici, zato ker si ti prepričana, da te izsiljuje. tukaj se podpišem Enako tudi jaz mislim.Nekate pač materinstvo predstavlajte,da boste 7 mesečnega dojenčka nekam postavile,mu nadevale igrač in bo to to.Pa bo mir za en cajt.Japajade.

Urska09 -> RE: a bi bila to lahko že trma? (23.12.2009 7:36:25)
jancika, tko kot je ena napisala: čist možno da gre za ločitveni sindrom. O tem je veliko napisanega na MON-u (forum dojenje). Začne se ravno okoli 6.mes. in traja nekje do 9. mes. S tem je povezano tudi slabše spanje otrok ponoči oz. njihovo pogosto zbujanje, ker iščejo bližino staršev (najpogosteje mame). Pri naši 10 mes. je bilo to izrazito opazno. Podnevi se je kazalo tako, da se je začela bati nepoznanih ljudi. V jok takoj, ko se ji je nekdo približal, še huje če jo je začel ogovarjati. Ponoči pa se je zbujala na par ur. Pa je vse to minilo. Skratka, ne obupaj.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]